V minulem letu je minimalna plača znašala 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto.
Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu, je po seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) spomnila ministrica Anja Kopač Mrak.
Po seji ESS je ostala odločena, da se minimalna plača letos ne bo usklajevala le z inflacijo, temveč tudi drugimi kazalniki. Sindikati so sicer predlagali, da bi se uskladila z vsemi indikatorji, tako da bi se zvišala za pet odstotkov na 830 evrov bruto oz. 630 evrov neto. Delodajalci so bili za največ 0,5-odstotno zvišanje, torej zgolj za uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. To bi naneslo zvišanje minimalne plače na 795 evrov bruto.
Nižje zvišanje od gospodarske rasti
Ministrica je poudarila, da razprava o minimalni plači ne sme biti tekmovanje, saj bi si vsi želeli, da bi delavci dobili čim več. A treba je biti realen in paziti, da ne narediš škode, je opozorila. O dvigu in njegovih učinkih se je v tej luči posvetovala tudi s stroko.
Kot je dejala, se je naprej zavzemala za zvišanje minimalne plače za 2,6 odstotka, a so se na vladi nato dogovorili za zvišanje v višini 1,8 odstotka. To je izenačeno z rastjo plač v lanskem letu, a manj od gospodarske rasti.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je izpostavil, da gospodarskega izboljšanja ne občutijo vsi sektorji in da bo zvišanje minimalne plače najbolj prizadelo prav tista podjetja, ki se še vedno borijo z izgubami. Največ minimalnih plač je namreč po njegovih besedah tam, kjer plače že zdaj predstavljajo daleč največji strošek. Gre predvsem za delovnointenzivna in storitvena podjetja, denimo varovanje.
Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin je pojasnila, da je razmerje med povprečno in minimalno plačo neugodno, saj prihaja do uravnilovke, kar da posamezne skupine demotivira za delo.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je menil, da bi moralo biti zvišanje minimalne plače večje, tako da njeni prejemniki ne bi več živeli pod pragom revščine in da bi dosegala 60 odstotkov povprečne plače, k čemer Slovenijo zavezuje tudi evropska socialna listina. V zvezi z očitki o uravnilovki je dejal, da bi bilo treba zvišati tudi ostale plače in da zato predlagajo dialog v okviru kolektivnih pogajanj.
Izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje pa je bila kritična, ker da za zvišanje plač delavcem ni nikoli pravi čas, ne ko je kriza in ne ko je konjuktura. Poleg tega ne razume argumentov, da bo zvišanje minimalne plače prizadelo gospodarstvo, ko pa so se neto čisto dobički gospodarskih družb v letu 2015 povišali za 126,7 odstotka na 1,6 milijarde evrov. Prav tako so se povečali v predelovalnih dejavnostih za 27,8 odstotka, v dejavnosti trgovina pa za 120 odstotkov.
