Novice Svet24

Sprejeta novela zakona o tujcih predvideva, da lahko državni zbor (DZ) s 46 glasovi podpore aktivira poseben ukrep, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Potrjeno je bilo dopolnilo NSi, po katerem bo za to dovolj 46 poslanskih glasov, zaradi tega je proti glasovalo več koalicijskih poslancev, tudi predsednik DZ Milan Brglez.

"Danes je bilo veliko govora o varnosti in človekovih pravicah, ki sta zame vedno bili in bosta razumljeni in obravnavani kot neločljivi vrednoti, tako ju definira tudi naša ustava," je v obrazložitvi glasu dejal Brglez in ob tem napovedal, da bo glasoval proti noveli.

STA

"Ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi," je dejal in izrazil bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.

Podobno kot Brglez so proti noveli glasovali mnogi poslanci koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. Predvsem v DeSUS in SD je pretehtalo sprejeto dopolnilo, saj so že pred tem napovedovali, da zanje rešitev, po kateri bo za aktivacijo ukrepa zaprtja meje dovolj absolutna večina, ni sprejemljiva.

Novelo so torej podprli v delu največje koalicijske poslanske skupine SMC ter v opozicijskih SDS in NSi, prav tako je za glasoval del poslancev DeSUS. Proti pa so bili še ZL.

Med vidnejšimi poslanci SMC, ki so glasovali proti, je bil poleg Brgleza še Mitja Horvat, ki je menil, da ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ni uspela uspešno odgovoriti na temeljne dileme glede zakona. Nekaj poslancev SMC pa ni oddalo glasu za ali proti, bodisi so bili vzdržani oz. niso bili prisotni, med njimi so bili denimo Jani Möderndorfer, Simon Zajc in Saša Tabaković.

Reakcija na predlog, da bi Slovenija postala t. i. hotspot

Posebni ukrep iz novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, še predvideva novela.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je poslancem med drugim razkrila, da so k snovanju zakona pristopili po tistem, ko je Evropska komisija predlagala, da Slovenija postane t. i. hotspot. Med razpravo je odgovorila na večkraten očitek o neustavnosti novele. "Nekih prepričljivih argumentov nismo slišali, le moraliziranje," je ugotavljala. "Jasno je, da zakoni morajo biti skladni z ustavo. Služba vlade za zakonodajo ni našla neustavnosti, zato je vlada ta zakon potrdila."

Povedala je, da zakonski predlog na ministrstvu v resnici snujejo že od jeseni 2015, "od obiska Evropske komisije, ko nam je bilo neposredno ponujeno, da bi Slovenija postala žariščna točka, torej hotspot. Od takrat naprej na ministrstvu gorijo vse rdeče luči," je pojasnila.

Poslanec največje koalicijske stranke SMC Marko Ferluga je ugotavljal, da se "tukaj vedno začnemo spraševati o človekovih pravicah in vsi imamo polna usta človekovih pravic". Po njegovem prepričanju novela predstavlja varovalko, da ne bi prišlo do poslabšanja varnostih razmer. Res je ta ukrep strog, je pa preventiven. In zakon daje tudi nek signal vsem, tako v Evropi in drugod, da bo Slovenija, če bo primorana, znala ukrepati. Priznal sicer je, da ima tudi sam določene pomisleke, "ampak odločiti se je treba".

Kljub temu, da napovedi kažejo, da bo novela dobila podporo, pa še ni povsem jasno, kakšno bo razmerje glasov. Slišati je, da v SMC kljub koalicijsko usklajenim dopolnilom namreč še vedno niso poenoteni in da so se odnosi v poslanski skupini precej zaostrili.

Hkrati bi utegnilo dovolj podpore dobiti dopolnilo NSi, po katerem bi DZ o posebnem ukrepu odločal z absolutno večino, torej 46 glasovi.

NSi bo novelo v vsakem primeru podprla. Poslanec NSi Jernej Vrtovec namreč meni, da je država dolžna zavarovati svojo suverenost in ustavne dobrine. Namen novele je po oceni poslanca NSi, da ne pride do izrednega stanja oziroma da se prepreči izredne razmere, kar je sicer poudarjala tudi ministrica.

Podobno je opozarjal tudi poslanec SDS Vinko Gorenak. Pozval je k podpori dopolnilu NSi, čeprav je prepričan, da bi tak ukrep morala sprejeti vlada sama. Poslance je pozval k premisleku in sprejemu zakona, ki bo operativen.

Da je novela kontroverzna, je ocenil poslanec SD Jan Škoberne. O tem, ali bodo zakon podprli, pa se bodo odločili po tistem, ko bo znano, kakšna je njegova končna oblika, torej ali bo v njem ostala varovalka, da bi DZ o sprožitvi ukrepa odločil z dvotretjinsko večino.

Poslanka DeSUS Marinka Levičar pa je podporo noveli odrekla. "Imela bi kosmato vest, če bi podprla takšen zakon," je dejala. V DeSUS so sicer po torkovem odboru dejali, da je novela z dopolnili zanje bolj sprejemljiva.

Nepovezani poslanci predolga ne bodo podprli, saj predlog ni upošteval predlogov zakonodajno-pravne službe DZ in je neskladen z ustavo. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je predlog novele označil za "piar potezo".

Poslanec ZL Matej T. Vatovec pa je vztrajal pri očitku, da novela krši številna načela mednarodnega prava in predvsem konvencij. "In če na nedopustnost tega predloga opozarjajo tako rekoč vsi strokovnjaki na področju azilnega prava /.../, potem je popolnoma jasno, da bi morala biti novela danes zavrnjena, ministrica pa bi morala takoj ponuditi odstop," je bil odločen poslanec.