Vodstvo fakultete je denar za podporo posodobitve visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah, torej za spodbujanje prostovoljne konvergence, porabilo za vozila, potovanje in plače.
STA
Filozofska fakulteta je najmlajša članica Univerze v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 2006. Prvi študenti so tam začeli študirati v študijskem letu 2006/07.
Četudi je bilo po podatkih Združenja evropskih univerz med letoma 2008 in 2015 več evropskih visokošolskih sistemov pod pritiskom glede financiranja, so očitno nekatere univerze delovale po svoje.
Ostala so sredstva
STA
Mladen Kraljić je finančno vodil »sporen« projekt.
V uredništvu smo se dokopali do dokumenta, da je Evropska komisija od Univerze v Mariboru (UM) zahtevala vračilo 59.156,79 evra neupravičeno porabljenega denarja. Mladen Kraljić, ki je v tistem času opravljal tajniška dela na fakulteti, je nedolgo zatem (razvidno iz dokumentov, op. p.) kolegom dejal: »Pri projektu je ostalo neporabljenih 16.338,55 evra. Skupno 13.040 evrov je EACEA ocenil kot neupravičenih, ostalo pa je pretežno denar, ki je ostal na partnerski Univerzi v Marburgu. EACEA zahteva 58.987,10 evra, rok vrnitve sredstev je bil 4. aprila.« Kraljić je kmalu zaprosil za podaljšanje roka, pod pogojem, da FF UM vrne denar takoj: »Od neupravičenih stroškov odpade okoli 4700 evrov, od tega smo približno 2000 evrov namenili za plačo Andjelke Trkulje, krili smo stroške treh službenih potovanj, kjer EACEA zanje ni sprejel ustrezne dokumentacije, in 209 evrov z DDV za publikacijo. 8300 evrov so neupravičeni stroški partnerjev.«
Sprva terjali več
Med glasovanjem na seji poslovodnega odbora z osmimi prisotnimi je bil takrat omenjeni predlog sprejet s štirimi glasovi za, nič pa jih ni bilo proti.
Zahtevek za vračilo naj bi bil rezultat argumentiranja in posredovanja dodatne dokumentacije z vsemi partnerji in EACEA. »Na začetku so terjali 106.000 evrov, od Marburga pričakujem, da bom prejel okoli 27.000 evrov za preostali primanjkljaj,« je poudaril in se spraševal, ali se izplača od 10 univerz terjati ter peljati vse postopke za 8300 evrov. Partnerji iz BiH, ki predstavljajo največji del konzorcija, denarja ne želijo vračati. »Pridobitev tega denarja bo zelo draga z vidika vloženega časa in tudi sredstev za morebitne postopke,« je na seji dejal Kraljić.
Najhujša odločitev
»Fakulteta naj nakaže na EACEA čim prej zgoraj navedena dva dela zahtevka, kasneje pa tudi od Marburga prejeto vsoto. Primanjkljaj, ki nastane, se bo pokril iz presežkov od prihodnjih projektov, ki jih nameravam pridobiti. Vse drugo pomeni veliko stroškov, poslabšanje odnosov do partnerjev v regiji in končno zmanjšanje obsega projektov. Tudi spor z EACEA v delu neupravičenih stroškov ne bo prinesel rezultatov. Neplačilo pa bo zagotovo najhujša odločitev,« je bil takrat odločen Kraljić. Pomisleke pa je imel dr. Bojan Borstner, redni profesor na FF, saj je dobil vtis, da obrazložitev kaže na nekaj naivnosti pri prevzemu in vodenju projekta.
STA
Marko Jesenšek zdaj ni več dekan, ampak je to funkcijo prevzel Božidar Kante.
Dekana prof. dr. Marka Jesenška je tudi zanimalo, kdo od zaposlenih je sodeloval pri izvedbi tega projekta, in Kraljić mu je povedal, da je on finančno vodil projekt, sodelovala pa je dr. Lučka Lorber, medtem ko so administrativno podporo nudile strokovne službe FF UM. Na vprašanje, kako zastaviti izvedbo projektov v bodoče, je Nataša Vihar odgovorila: »V ta namen se uporablja 'varovalka', da se zadrži 20 odstotkov finančnih sredstev ter se jih do popolne oddaje vseh dokumentov s strani sodelujočih partnerjev in potrditve projekta ne izplača.« Odgovore smo včeraj iskali tudi v rektoratu Univerze v Mariboru, vendar so odgovorili, da jih posredujejo jutri.
STA
STA
