Simon Marčič se je na približno 50. kilometru začel izgubljati, zato je sledil bolj izkušenim tekmovalcem, kar pa se je pozneje izkazalo kot napačna poteza.
Dirka je bila tokrat devetič v Južni Ameriki, potekala pa je po ozemlju Paragvaja, Bolivije in Argentine. Načrtovano je bilo, da bi v 12 etapah prevozili dobrih 9000 kilometrov, od tega 4000 kilometrov dirkaških, kar je gotovo izjemen izziv za telo in dirkalnik, še zlasti ker naj bi bilo šest etap na več kot 3000 metrih nad morjem. Ker jo je zagodlo vreme, saj je bilo veliko nalivov, del proge pa je celo odneslo, so dve etapi odpovedali, eno skrajšali.
Sreča v nesreči
Štiriintridesetletni Simon Marčič se je z motorjem tokrat podal na reli Dakar tretjič. Vedno ga je spremljala tudi precejšnja smola. Prvič, bilo je leta 2014, ko je na tretji etapi zgrmel v prepad. Lahko bi se celo ubil, a si je na srečo zlomil le dlančnico. Lani je precejšen del dirke prevozil z izpahnjeno ključnico, a mu je z izjemno vztrajnostjo uspelo pripeljati na cilj. Letos je šlo brez nesreč in poškodb do 10. etape. Ko je Simon že upal, da mu bo uspelo pripeljati do cilja, kar je bil njegov največji cilj, se je zgodila nesreča, v kateri pa je imel spet neizmerno srečo.
Ko je avtomobilist ugotovil, da gre v napačno smer, se je obrnil. Oba sta vozila hitro. Ko sta se zagledala, sta začela zavirati in se umikati. A ni šlo ne levo ne desno.
Marčič se je na približno 50. kilometru na argentinskih brezpotjih začel izgubljati s skupino drugih tekmovalcev. Imel je smolo, da se mu je pokvaril števec in mu je delala le osnovna navigacija, zato je nekaj časa sledil bolj izkušenim tekmovalcem, kar pa se je pozneje izkazalo kot napačna poteza. Ko je končno le našel pravo pot in je bil dobro na poti, ga je pri približno 80. kilometru z avtomobilom prehitel Francoz Stephane Peterhansel, Simon pa mu je sledil, saj je Francoz veljal za favorita. Ko pa je avtomobilist ugotovil, da gre v napačno smer, se je obrnil in se po isti poti vračal. Razumljivo je, da sta oba vozila hitro. Ko sta se zagledala, sta začela zavirati in se umikati.
»A ni šlo ne levo ne desno. V tistem delčku sekunde sem razmišljal, ali naj se vržem na ali pod avto. Tik pred trkom mi je zdrselo sprednje kolo, pokopalo me je pod avto in udarec je bil zelo močan,« je po nesreči povedal Marčič, ki je ostal pod dirkalnim avtomobilom ukleščen 15 minut. Takoj je vedel, da ima zlomljeno levo nogo, saj je imel podobno poškodbo že na desni nogi. Peterhansel je poklical helikoptersko pomoč in našega motorista dobesedno izkopal izpod avta.
Začel s Stanovnikom
Vedno ga je spremljala tudi precejšnja smola. Prvič je leta 2014 na tretji etapi zgrmel v prepad.
Ko je šel Marčič, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva in dela kot asistent na fakulteti za energetiko v Krškem, prvič na Dakar, je tekmoval še Miran Stanovnik, z njim pa si je delil spremljevalno ekipo. Lani se je odločil dirkati na najtežji način, v razredu malles moto, kar pomeni brez spremljevalne ekipe, torej brez mehanika in fizioterapevta. Skratka, bil je sam za vse in vse, kar je imel s seboj, je bilo spravljeno v kovčku. Po lanskem Dakarju je dejal, da se je odločil, da se na Dakar, če bo še kdaj sodeloval na njem, ne bo odpravil brez ekipe.
»Ko sem bil sam za vse, je bilo, kot bi delal samomor. Raje peljem po minskem polju. Dirkal sem 14 ur, nato sem tri ure pripravljal za naslednjo etapo motor in dve uri potovalno knjigo, dve uri porabil pri zdravnikih in spal tri ure. In potem naj bi bil zbran naslednjih 14 ur,« je pred letom dni Simon opisal svoj dirkalni dan. A lani se je »poklopilo« prav vse, da je prišel do cilja in tako postal prvi slovenski motorist po Stanovniku, ki mu je to uspelo.