Potem ko je ZL lani dvakrat poskusila ustaviti proces deregulacije cen naftnih derivatov, je v vodo padel tudi nov poskus. Odbor DZ za gospodarstvo je namreč danes ocenil, da predlog zakonske podlage, s katero so v ZL želeli vzpostavili enak sistem, kot je veljal pred začetkom deregulacije, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Za regulacijo marž
Kot je uvodoma poudaril prvopodpisani pod predlog zakona o oblikovanju cen naftnih derivatov Miha Kordiš (ZL), se zavzemajo za to, da se znova uvede regulacija marž cen naftnih derivatov, kot je veljala pred aprilom lani, ko je stekla postopna liberalizacija cen.
Vlada je namreč aprila lani sprostila ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, nato pa novembra še ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah.
V ZL so prepričani, da se bodo cene naftnih derivatov skozi deregulacijo zvišale, naftnim trgovcem (trg obvladujeta Petrol in OMV) pa se bodo zvišali dobički - na škodo vseh ostalih, državljanov (najrevnejšim grozi energetska revščina), gospodarstva, javnih financ.
Na ministrstvu za dobrobit trga
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je medtem poudaril, da se na ministrstvu zavzemajo za konkurenčno gospodarstvo, svobodno delovanje podjetij na trgu. "Iskreno in zares verjamemo v to, da to počnemo v dobrobit delovanja trga," je poudaril.
Bojazen, da bi se zaradi deregulacije znatno povišale marže, je po njegovih besedah zaradi več razlogov odveč: npr. marža v celotni strukturi drobnoprodajne cene predstavlja le okoli šestodstoten delež.
Cilj države je vzpostaviti normalno delujoč trg, na katerem se bodo vzpostavili tržni mehanizmi, konkurenca med distributerji naftnih derivatov, je poudaril Cantarutti in zagotovil še: "Dosedanja liberalizacija cen naftnih derivatov ni prinesla znatnega povišanja cen."
Pretkana oligopolista
V to se je obregnil Kordiš. Petrol in OMV - oligopolista - sta po njegovem mnenju "dovolj pretkana pri dvigovanju marž": cen namreč ne zvišujeta, da bo imelo ministrstvo argument za popolno deregulacijo, potem pa bosta zvišala cene in "po žepu udarila potrošnike". Kot je še dodal, so imeli distributerji že zdaj možnost vstopa na trg z nižjo maržo in nižjo ceno goriv, pa tega niso storili.
Danilo Anton Ranc (SMC) je medtem ocenil, da je postopna liberalizacija pozitiven impulz za privabljanje novih ponudnikov in da bo deregulacija ustvarila pogoje, primerljivim tistim v naši soseščini.
Da je deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji nujno potrebna, je menil tudi Franc Breznik (SDS). Tržno gospodarstvo lahko namreč po njegovem mnenju deluje le v popolni konkurenci, v tej vidi tudi dobrobit za potrošnike.
V DeSUS so nekoliko zadržani. Do prvega koraka po pojasnilih Uroša Prikla niso imeli težav, v drugi fazi so bili presenečeni. Pričakovali so, da se bo pred odločitvijo počakalo na temeljito analizo prvega koraka. Tako od vlade kot gospodarskega ministrstva pričakujejo, da bo analiza pripravljena v najkrajšem možnem času, da se bodo lahko na njeni podlagi odločali o podpori nadaljnjih korakov. "Če se bo izkazalo, da so negativni vplivi, potem od vlade pričakujemo korak nazaj," je dodal.
