Bilo je jeseni leta 1986. Vsi so že potrgali grozdje v svojih vinogradih, le v vinogradih Kmetijske zadruge Metlika na Vinomeru je še ostalo. Ljudje so se zgražali, kako slabi gospodarji so, da tako zanemarjajo pridelek v svojih vinogradih.
V arhivu Vinske kleti Metlika še hranijo nekaj stekleničk prvega ledenega vina v Jugoslaviji, njihova vrednost pa je danes neprecenljiva. Kot zatrjujejo, je odlične kakovosti.
Seveda niso vedeli, kaj načrtujejo v Vinski kleti Metlika, ki jo je takrat vodil svetovno znani in priznani enolog dr. Julij Nemanič. Tistega leta je bil pridelek v vinogradih odličen. To pa je bila priložnost, da bi mlada ekipa, željna uspehov, uresničila za tiste čase drzne načrte. Imela je srečo, da je takratni direktor zadruge Janez Gačnik podpiral inovativnost pri pridelavi vina. A tudi, da je bil na čelu ekipe dr. Nemanič, ki je znal v mladih sodelavcih vzbuditi radovednost in željo po nečem novem. To so bili pomočnik enologa Tone Pezdirc, vodja vinogradniške pridelave Slavko Dragovan, Jožef Prus, tehnični vodja Jože Gosenca, glavni kletar Jože Slobodnik in vodja polnilnice Anton Nemanič.
Vreme in grozdje je obetalo več
Tako so tedaj v zadružnih vinogradih imeli pozno trgatev, prvič pa so potrgali tudi grozdje za izbor. »A vreme in grozdje sta obetala še kaj več. Nihče ni štel, kolikokrat smo šli v tisti jeseni v vinograd na Vinomeru, opazovali, merili in pričakovali. Po trgatvi za izbor smo se odločili nekaj grozdja pustiti na trtah in upali na najboljši razplet, za katerega pa nismo vedeli, kakšen bo. Morda jagodni izbor, suhi jagodni izbor ali celo ledeno vino, ki smo si ga močno želeli,« se spominja Pezdirc.
V drugi polovici decembra 1986 se je zgodilo nekaj podobnega kot lanskega decembra: temperaturni obrat. Od 22. decembra je bilo vsako jutro od 5 do 7 stopinj Celzija pod ničlo, a tudi podnevi so se temperature gibale od –4 do –2 stopinje Celzija. Štiriindvajsetega decembra so se odločili, da bodo imeli, če bodo takšne temperature vztrajale tudi na božič, trgatev. In res so se 25. decembra, prav na 48. rojstni dan dr. Julija Nemaniča, ob svitu pri –7 stopinjah Celzija odpravili v vinograde. Zaposlenim so obljubili, da bodo šli lahko po trgatvi, ki je trajala eno uro, domov. Takrat božič še ni bil dela prost dan. Kot prvi v takratni Jugoslaviji so tako v metliški vinski kleti stisnili grozdje za ledeno vino. Iz stiskalnice je priteklo 400 litrov mošta s sladkorno stopnjo 128 stopinj Oe. Veselje ob uspehu je bilo nepopisno.
Boj za oznako
Da je 30 let staro ledeno vino še vedno odlično, imajo zaslugo tudi posebni, tiste čase najboljši zamaški, ki so jih v Slovenijo pretihotapili iz Italije.
Zadovoljstvo ob sporočilu s Kmetijskega zavoda Maribor, da je za vino kolednik laški rizling, za katerega je bilo grozdje potrgano 25. decembra 1986, potrjen značaj ledenega vina, pa je skalilo dodatno sporočilo, ki ni bilo spodbudno. Pisalo je, da po veljavnih republiških in zveznih predpisih ledeno vino ni zajeto in ne more biti v prometu pod to oznako, dokler ne bodo predpisi dopolnjeni. Sledil je boj za ustrezno oznako, ki ga je bil dr. Nemanič.
To, da so Metličani s Kmetijskega zavoda Maribor dobili analizni izvid in odločbo o oceni, ki je bila za takratne čase neverjetnih 19,2 točke, je trajalo še nekaj mesecev. Tako ledeno vino laški rizling letnika 1986 ni postalo znano le po tem, da je bilo prvo tovrstno vino v državi, ampak je bilo rekorder tudi po tem, da je od dneva vzorčenja do ustrezne odločbe preteklo kar 317 dni.
Povpraševanje večje od ponudbe
Hkrati z bitko o priznanju ustrezne kakovosti in stopnje predikata je potekala tudi bitka za nakup tega vina. Zaradi velikega zanimanja so že nekaj mesecev pred začetkom prodaje v zadrugi sprejemali naročila. Toda sprejem naročil so morali predčasno zaključiti, saj je bilo povpraševanje večje od ponudbe, čeprav so napolnili 1140 stekleničk po 0,35 litra in čeprav je bila steklenička vredna takratnih 100 nemških mark.
Če so pred desetletji z obilo zagnanosti, korajže in inovativnosti v metliški vinski kleti stopali v neznano, so za seboj pustili pomembno sled, na katero so danes v Kmetijski zadrugi Metlika po besedah njenega direktorja Jožeta Cajnarja zelo ponosni.
