Pred leti je angleška pivovarna Newcastle Brewery zvarila Tutankamonovo pivo – po receptu, ki so ga odkrili v templju kraljice Nefertiti.
Pivo je priljubljeno že od pradavnine. Arheologi so namreč našli babilonske lončene tablice iz leta 4300 pred našim štetjem, na katerih je podrobno zapisan recept za pivo. Takisto so si žejo z njim gasili stari Kitajci, Asirci, Egipčani, Inki ter verjetno še cela vrsta drugih starodavnih civilizacij. Komercialno so pivo začeli variti v Nemčiji, in sicer leta 1200, tri stoletja kasneje pa so zapisali še zakon o čistosti, ki določa, da mora biti pivo zvarjeno samo iz vode, ječmena, žita in hmelja. Pivo so začeli stekleničiti leta 1605. Do 19. stoletja je zato postala domača proizvodnja že skoraj povsem zanemarljiva.
Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno. Znano je, da so ga proizvajali že v zgodnji bronasti dobi, okoli leta 3000 pred našim štetjem. Proizvodnja piva je takrat potekala v majhnem, družinskem obsegu, pijača pa se je od današnje precej razlikovala, saj je vsebovala tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih ni bilo hmelja, ki je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822 v zapiskih nekega karolinškega meniha. Kasneje je hmelj kot dodatek pivu v svojih zapisih omenila tudi srednjeveška opatinja Hildegarda iz Bingna.
