To pomeni, da ga imetniki predvidoma do aprila lahko še vedno prenesejo na račune pri bankah ali borznoposredniških hišah ali pa ga opustijo.
Nekaj več kot 109.900 imetnikov registrskih računov, na katerih so hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, se do ponedeljka ni odločilo, kaj bo s tem premoženjem storilo. Na voljo imajo še vedno možnost, da premoženje prenesejo na trgovalni račun ali da se mu odpovedo, o čemer morajo obvestiti KDD.
Kot so namreč pojasnili na Vrhovnem sodišču RS, se bodo po načrtih ministrstev za finance in pravosodje prenosi vrednostnih papirjev, do katerih se posameznik ni opredelil, s KDD na Okrožno sodišče v Murski Soboti oz. eno od okrajnih sodišč v tem okrožju začeli opravljati do aprila. Prenos bo opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča, predloge pa naj bi KDD vlagala skupinsko ter postopoma.
KDD je premoženje prenesla na t.i. prehodni račun
Ker je pri KDD ostalo toliko odprtih računov, za usodo katerih se njihovi imetniki niso opredelili, ta pa jih je morala s 1. januarjem uradno ukiniti, je premoženje z njih prenesla na t.i. prehodni račun. Preden ga bo položila na t.i. sodni depozit, pa je treba rešiti še nekaj odprtih vprašanj. O njih bo v sredo po razpravi o predlogu novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih odločal odbor DZ za finance in monetarno politiko.
Da bi se zagotovil čim bolj učinkovit prenos, koalicija v dopolnilu k predlogu novele zakona predlaga, da nad postopkom za sodni depozit lahko bdi samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik. Povzema tudi predlog vrhovnega sodišča, da se ob pričakovanju, da bodo imetniki premoženja v času do pravnomočnosti še odpirali trgovalne račune, rok za vložitev ugovora zoper sklep o sodnem depozitu podaljša na 30 dni.
Ministrstvo za finance pričakuje, da bo predlog novele, ki je bil v parlament poslan po skrajšanem postopku, sprejet do začetka februarja, novela pa bi po predlogu koalicije začela veljati dan po objavi v uradnem listu. KDD je namreč zavezana, da svoj poravnalni sistem vključi v enotno evropsko poravnalno platformo oz. sistem Target2-Securites, pristop vanj pa je predviden za 6. februar.
Po predlogu novele bo vrednostne papirje, ki so se jim imetniki odpovedali, dobila Kapitalska družba (Kad), in ne država. Do konca decembra se je za opustitev vrednostnih papirjev odločilo 21.500 imetnikov, v prvem tednu januarja pa po podatkih KDD še 25.584 imetnikov. Kad naj bi postala tudi imetnica tistega premoženja, ki ga imetniki ne bodo želeli imeti po petih letih ležanja na sodnem depozitu. Novela tako med drugim ureja tudi postopke za primere, če bi Kad s tem v kateri od družb presegla prevzemni prag.
Zapleti s stroški
Zgodbo o ukinitvi registrskih računov spremljajo zapleti, saj je bila hramba premoženja na njih brezplačna, s trgovalnimi računi pa imajo imetniki stroške. Te je DZ skušal omejiti v odvisnosti od vrednosti premoženja. A vse banke in borznoposredniške hiše tega ne upoštevajo, saj da jim to ne pokrije niti osnovnih stroškov vodenja računa. Zato so se v zvezi s temi omejitvami obrnile na ustavno sodišče, ki pa o tem še ni odločilo.
Vlada meni, da je 4. odstavek 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - ki omejuje višino stroškov vodenja računa in višino nadomestila za opravljeno storitev - neskladen z ustavo, je, kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, danes sklenil vladni odbor za gospodarstvo.
Meni namreč, da zakon ne more omejiti stroškov, ki dejansko nastanejo v zvezi z neko storitvijo. Določba, da letni strošek vodenja računa, ki ga vodi član centralne depotne družbe za fizično osebo, ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu, je tako neuresničljiva, meni vlada. "Če zakon nečesa ne more doseči, tega tudi ne bi smel zahtevati," so zapisali.
Vlada tudi meni, da zakonsko določanje nadomestila, ki ga subjekt na trgu lahko zaračuna za svojo storitev, nedvomno posega v omejitev pravice do svobodne gospodarske pobude.
Na za sodstvo nenačrtovane dodatne stroške so v povezavi s prenosi premoženja v sodno hrambo oz. na t.i. sodni depozit opozorili tudi na vrhovnem sodišču. "Samo stroški vročanja bodo na primer ob obstoječem načinu vročanja znašali najmanj 650.000 evrov, pri čemer niso vštete ponovne vročitve in vročitve v tujino," so navedli.
Prenos na sodni depozit bo sicer za posameznika brezplačen le, če vrednost na računu ne presega 100 evrov, če noben papir ni uvrščen na borzo in če imetnik od januarja 2014 ni prejel nobenih dividend. Premoženje se bo na njem hranilo pet let. V tem času ga bo lahko imetnik proti plačilu stroškov dviga znova prevzel. Če tega ne bo storil, bo premoženje prešlo v roke državi oz., kot omenjeno, po novem predlogu na Kad.
Jeza pri VZMD
Vlada je minuli teden sprejela tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov in ga po skrajšanem postopku poslala v DZ. V njem med drugim odpravlja možnosti, da storitve hrambe in vodenja finančnih instrumentov kot samostojne storitve opravljajo osebe, ki niso nadzorovane s strani agencije. V takih primerih namreč ni zagotovljen nadzor nad osebami, ki v svojem imenu vodijo nematerializirane vrednostne papirje strank.
To je ujezilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki je na DZ naslovilo pismo. V njem, kot so zapisali v VZMD, poslance pozivajo, naj ne sledijo vladnemu predlogu za uničenje njihove zastopniške sheme Delniška opora, na katero lahko imetniki premoženja z registrskih računov, poleg na banke ali borznoposredniške hiše, prenesejo svoje premoženje po bolj, kot zagotavljajo v VZMD, "sorazmernih in razumnih stroških".
