Kaj potrebuje oborožen sestav?
»Ker je zgledni državi mar za njene državljane med opravljanjem vojaške službe, jim poleg uniforme dodeli tudi čelade in neprebojne jopiče ter oklepna vozila z ustrezno ognjeno močjo. Najboljše in najbolj učinkovite so tiste vojske, katerih pripadniki imajo debelo kožo že kot osebnosti in nato kot vojaki čim več slojev debelo 'vojaško kožo',« trdi Kotnik.
Strokovnjak Igor Kotnik, ki je bil med drugim zadolžen za izvedbo strateškega pregleda obrambnega resorja, je v časopisu Dnevnik objavil izčrpno kritiko aktualnega stanja Slovenske vojske. Ugotavlja, da je zaradi slabe kadrovske izpopolnjenosti ogrožena večslojna struktura SV, kar med drugim označuje poklicni sestav oboroženih sil, ki je podprt z rezervnim sestavom. Kotnik še ugotavlja, da bi morali biti štirje profesionalni vojaki podprti z enim rezervistom, to razmerje pa je trenutno porušeno, saj prostovoljno služenje letno zaključi 500 državljanov premalo.
Manjka vojaških uniform
»V času migrantske krize je bilo mogoče v medijih opaziti vojake z obledelimi in strganimi ter po velikosti neustreznimi deli uniforme,« opozarja Kotnik na težave, ki jih ima vojska z zagotavljanjem najosnovnejše opreme. Vojaki se glede tega radi obešenjaško pošalijo, da vojska pozna samo dve konfekcijski številki – preveliko in premajhno. Pri tem bi lahko dodali, da slovenski vojak iz štirih zadolženih kompletov z malce iznajdljivosti sestavi dva – zimskega in letnega.
Maskirna disciplina ni enotna, nekateri od kandidatov morajo zaradi pomanjkanja nositi puščavske škornje.
»Zato bi bil nujen takojšen dokup najmanj 52.600 kompletov osnovnih artiklov bojne uniforme. Kako smo prišli do te številke? Za vsakega od 7600 načrtovanih pripadnikov stalne sestave (STAS) SV bi morali v povprečju zagotoviti vsaj dva dodatna nova kompleta osnovnih artiklov bojne uniforme, torej 15.200, da bi v najnujnejšem obsegu sanirali sedanje slabo stanje. Vsaj po en dodaten komplet bi morali zagotoviti tudi pripadnikom prostovoljne rezerve in prostovoljnega služenja vojaškega roka, torej 2400.«
V skladiščih ni streliva
Na slabo finančno sliko so pred dnevi opozorili tudi pripadniki Slovenske vojske, ki gorskim reševalcem pomagajo s helikopterjem. Breme so si nekoč delili s policijo, zdaj to opravljajo sami, država pa še vedno ni poskrbela za financiranje.
Kotnik je nadalje izračunal, da bi »vsako leto morali nabaviti 3,2 do 3,6 milijona novih nabojev, da bi nadomestili letno porabo in vzdrževali optimalne zaloge in rezerve, hkrati pa strelivu ne bi potekel rok uporabnosti. Po podobni metodologiji se da izračunati tudi optimalno količino zalog in rezerv drugih vrst streliva ter suhih dnevnih obrokov, ki bi jih moralo biti v skladiščih SV vsaj 540.000.«
»Mehanizirana« vojska
»Slovenija je po obeh kriterijih, skupnem številu tankov, bojnih vozil pehote in samovoznih artilerijskih orožij na milijon prebivalcev ter na 1000 vojakov stalne sestave, na zadnjem mestu med primerjanimi državami,« se Kotnik sklicuje na raziskavo, ki je naše oklepne zmogljivosti primerjala s sosednjimi državami. Rad bi videl predvsem več goseničnih vozil, ki »vzbujajo strahospoštovanje in so v mnogih primerih tudi v mirovnih operacijah že s samo pojavnostjo zagotavljala mir in stabilnost.«
