Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj preveri, koliko je delavcev, ki so jim napačno izplačevali nadomestila za bolniško odsotnost, potem pa naj jim izplača razliko, pozivajo v Svetovalnici za migrante. "Sami nameravamo vložiti tudi ovadbe zoper odgovorne," je na današnji novinarski konferenci povedal Goran Lukić iz svetovalnice.
ZZZS je po Lukićevem opozorilu napačno odmerjal osnovo za izplačila nadomestil za bolniško odsotnost več kot dve leti. To se je po njegovih besedah dogajalo, dokler ni ministrstvo za zdravje aprila 2015 izdalo mnenja, da nadomestilo ne more biti nižje od minimalne plače.
Zajamčena plača je od leta 2006 ostala enaka in je znašala 237,73 evra, zakonsko določena minimalna plača za delo s polnim delovnim časom je od 1. januarja 2016 790,73 evra. Za ZZZS je tako razlika v izplačevanju precejšnja, če se naslanja na zajamčeno plačo.
To so potem septembra 2015 začeli upoštevati na območnih enotah ZZZS, je dejal. Poudaril je, da mora ZZZS izvesti poračun za napačno izplačana nadomestila delavcem v tem obdobju.
Pri tem se je skliceval tudi na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je odločilo, da minimalno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe ne sme biti manjše od minimalne plače.
Če podatkov o plači ni, so vzeli najnižjo
ZZZS se je namreč odločil, da v primeru, ko niso znani podatki o delavčevi plači, kot osnovo za izplačilo vzame zajamčeno plačo. Zajamčena plača kot osnova za obračun pravic iz socialnih zavarovanj v slovenski zakonodaji od leta 2013 ne obstaja več, a jo je ZZZS ohranil kot osnovo za izplačevanje nadomestil, česar pa po Lukićevih besedah ni izvajal dosledno.
Novinarji portala MMC so ZZZS vprašali, koliko delavcev je v obravnavanem obdobju prejelo nadomestilo, obračunano od zajamčene plače, in ali nameravajo tem delavcem povrniti razliko. Konkretnih odgovorov niso prejeli. Na ZZZS so odgovorili le, da so pred kratkim "pridobili mnenje ministrstva, ki v celoti pritrjuje dosedanjemu poslovanju ZZZS pri izplačilih nadomestil plače in v katerem je jasno zapisano, da ZZZS nima pravne podlage, da bi v primerih, ko ZZZS razpolaga s podatki o plači in je ta nižja od minimalne plače, izplačal nadomestilo v višini minimalne plače".
V svetovalnici nimajo podatkov o številu oseb, ki so se znašli v kolesju zavoda za zdravstveno zavarovanje. To naj z revizijo ugotovi zavod, je pozval Lukić.
V svetovalnici poudarjajo, da so se s tovrstnimi primeri že srečevali. Pravica do nadomestila za bolniško odsotnost je določena z ustavo in je posamezne institucije ne morejo različno interpretirati, je opozoril Goran Zrnić iz svetovalnice.
Vsak organ si po svoje razlaga zakonodajo
Če delodajalec ne izplača nadomestila v ustreznem času, mora pristojni organ sprožiti postopek za izplačilo, je pojasnil. Ob tem je dodal, da delavec ne dobi nadomestila, ker si vsak organ po svoje razlaga zakonodajo.
Lukić pa je poudaril, da obravnavano vprašanje ne sme izpuhteti v zrak in mora nekdo odgovarjati. Dodal je, da bi se na podlagi omenjene sodbe lahko več delavcev odločilo za zahtevo po poplačilu razlike od nadomestila.
Poziv ministrstvu
Upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje se je v torek seznanil s problematiko domnevno napačnega obračunavanja bolniških nadomestil. Ministrstvo za zdravje so sklenili pozvati, da v okviru nove zakonodaje čim prej uredi vprašanje minimalnega izplačila nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe na primerni ravni.
