Predlog novele, ki uvaja tudi novo stopnjo nujnosti na napotnici ter podrobneje ureja področji čakalnih vrst in seznamov, je v petek obravnavala tudi koalicija in jo podprla. Medtem ko je čas čakanja v ambulanti na primarni zdravstveni ravni sedaj omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni pa eno uro, predlog novele ta čakalni čas opredeljuje na pol ure ne glede na raven zdravstvene obravnave.
Po novem se bodo čakalni seznami vodili po zdravstveni storitvi v ustanovi, lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, če storitev opravlja več ljudi. Ob vpisovanju v čakalni seznam bodo zabeležili tudi kontrolni pregled, podatek o utemeljenosti napotitve, morebitno spreminjanje vrstnega reda na čakalnem seznamu, pri čemer bodo morali navesti razlog za to.
Vpis v le en seznam
Bolnik bo za določeno storitev lahko vpisan le v en seznam. Če bo želel pregled pri točno določenemu zdravniku, pa časovne omejitve čakanja ne bodo veljale. Vsi čakalni seznami se bodo vodili elektronsko, voditi pa jih bodo morale vse javne zdravstvene ustanove oz. koncesionarji, razen ambulant splošne medicine in pediatrov.
Štirje tipi napotnic
Medtem ko so sedaj stopnje nujnost na napotnici nujno, hitro in redno, pa bo po novem še zelo hitro. Ob takšni stopnji nujnosti bo bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, medtem ko se roki za ostale stopnje nujnosti ne spreminjajo.
Za maligna obolenja se mora zagotoviti začetek zdravljenja v enem mesecu od uvrstitve na čakalni seznam, pri čemer pa prvi pregled in morebitna diagnostika ne predstavlja začetka zdravljenja. Za zobozdravstvene storitve se mora zagotoviti začetek zdravljenja v šestih mesecih, za ortopedijo pa se morajo nujne storitve izvesti najpozneje v šestih mesecih, redne pa najpozneje v 12 mesecih.
Bolniki, ki bodo dobili napotnico s stopnjo nujno, bodo morali napotnico uveljavljati še isti oz. naslednji dan, sicer napotnica več ne bo veljavna. Pri stopnji nujnosti zelo hitro bo ta rok sedem dni od izdaje napotnice, pri hitro in redno pa se bodo bolniki morali uvrstiti na čakalni seznam v roku meseca dni od izdaje napotnice.
Predlog novele tudi predvideva, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev morali stopiti v stik z vsakim bolnikom, ki je na čakalnem seznamu, vsaj pet dni pred terminom posega oz. pregleda.
Odpovedovanje storitev: le opravičljivi razlogi
Če bo bolnik želel odpovedati storitev, na katero je naročen, se bo moral opravičiti 10 dni pred terminom, če za to ne bo imel posebnega razloga. Termin bo v takšnem primeru lahko prestavil le enkrat v okviru te napotitve in samo v primeru napotitve pod stopnjo nujnosti redno. V manj kot 10 dneh bo lahko upravičeno odpovedal termin le v izrednih primerih, kot so smrt ožjega družinskega člana, nenadna bolezen ali poškodba ter hospitalizacija.
Bolnika, ki se ne bo udeležil storitve in tega ne bo vnaprej sporočil oz. ne bo imel opravičljivih razlogov, bodo črtali s čakalnega seznama. Na čakalni seznam v okviru te diagnoze pa ga bodo lahko pri istem izvajalcu ponovno uvrstili po treh mesecih od termina, na katerega se neopravičeno ni odzval.
Če bo naknadno nastal prosti termin za posamezno storitev, zdravstvenim delavcem ne bo treba prenaročevati vseh bolnikov, ki so za tem terminom uvrščeni na seznam, pač pa bodo vpisali bolnika, ki se prvi naslednji naroči, pri čemer se bodo upoštevale stopnje nujnosti.
S predlogom novele se širi tudi področje nadzora, ki ga bodo lahko po novem izvajali ministrstvo za zdravje, zdravstveni inšpektorat, informacijski pooblaščenec, inšpektorat za kulturo in medije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prekrškovni postopki bodo lahko sproženi na podlagi osmih členov zakona, inšpektorji pa bodo imeli možnost izreka višje globe v hitrem postopku.
