Odprtost, komunikacija in odgovornost so temeljne značilnosti pojma transparentnosti, s katerim naj bi liberalna država svoje delovanje in postopke približala državljanom.
Inštitut Danes je nov dan je predstavil orodje za spremljanje sej državnega zbora (DZ). Podatke iz zapisnikov sej ter evidenc glasovanja v parlamentu in njegovih odborih združujejo in analizirajo na spletnem mestu parlameter.si. Obiskovalci si lahko za zdaj ogledamo statistično analizo govorov poslancev in poslank, podatke o njihovi prisotnosti v hramu demokracije in evidenco njihovih glasovanj.
Še največ težav so imeli z zadnjim, trdi soavtor orodja Filip Muki Dobranić. Nemogoče je bilo namreč dobiti rezultate glasovanj poslancev s sej na delovnih telesih. »Kot so nam dejali, teh podatkov ni, ker je po stavbi državnega zbora zaradi spomeniškega varstva nemogoče položiti nove kable,« pojasnjuje Muki Dobranić. »Bitka, da to orodje zares postane uporabno, se torej šele začenja,« je še izjavil za osrednji slovenski časnik.
Besedni zaklad poslancev
Trenutno lahko tako spremljamo predvsem analizo poslanskih govorov, v katerih so avtorji prešteli uporabljene besede in jih matematizirali s pomočjo statistične analize. Izgovorjeno so nato razdelili po več kriterijih. Med njimi je privzdignjeno besedje, ki ugotavlja, koliko besed mitološkega, pesniškega ali zastarelega tipa izgovarjajo poslanci. V tem predalčku so se daleč spredaj znašli poslanci SMC, daleč najbolj privzdignjeno besedišče med njimi pa ima njihov poslanec iz Murske Sobote II – Dušan Radič. A pri DJND so izračunali, da se privzdignjeno besedje močno prekriva s presežnim oziroma ekscesnim. Poslanec Radič tako vodi tudi v številu po nepotrebnem izgovorjenih besed. Prvih sedem mest sicer zasedajo poslanci SMC, njihovo zmagovalno serijo nepotrebnega govorjenja je z osmim mestom prekinila šele poslanka Desusa Marinka Levičar.
Zanimivo pa je, da znajo biti isti posamezniki tudi najbolj ljudski poslanci, ko uporabljajo preprosto besedje. Strankarskega kolega Radiča je na prvem mestu po tem kriteriju prehitel Ivan Prelog, medtem ko se je Radič moral zadovoljiti s tretjim mestom. Če analiza Parlametra drži, tedaj prva štiri mesta med najbolj ljudskimi poslanci zasedajo delegati z vzhoda Slovenije – iz Maribora, Ljutomera in Murske Sobote.
Kritike – aplikacija še potrebuje dodelavo
Inštitut DJND se je oblikoval med vstajniškim gibanjem leta 2012. Svoje napore so nato usmerili v spletni aktivizem in z več projekti opozarjali na aktualne družbene probleme. Prepričani so, da bo višja stopnja transparentnosti prinesla tudi družbene spremembe.
Čeprav so vsi poslanci, s katerimi smo govorili, podpirali in pozdravljali nov instrument nadzora nad delom izvoljenih predstavnikov, pa vsi niso bili zadovoljni z zajemom in prikazom podatkov; kritike so letele na domnevno netočen prikaz glasovanj. Izjavo nam je podal nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki ga je zmotilo predvsem to, da ni mogoče videti poslanskih pobud in vprašanj, aplikacija pa po njegovem nepravilno prikazuje tudi ključne besede, ki naj bi jih izrekel v parlamentu. »Oralna kirurgija zagotovo ni besedna zveza, ki bi zaznamovala moje razprave. Verjamem, da se bodo razvijalci potrudili in aplikacijo razširili ter vsebinsko dodelali,« ostaja optimističen Čuš, ki ga hkrati čudi, da niso zabeležene njegove izjave ob zapisu pravice do vode v ustavo.
Delno so na tiskovni konferenci pojasnila glede tega podali že avtorji: besede, ki najbolj zaznamujejo posameznega poslanca, namreč izračunajo na podlagi odklona – besed, ki jih je poslanec izrekel veliko pogosteje kot njegovi kolegi.
Razširili ga bodo na sosednje države
Inštitut DJND je Parlameter izdelal s pomočjo razpisa tehnološkega giganta Google, ki ga je izbral med 1200 prijavitelji in mu namenil 300.000 evrov zagonskih sredstev. Slovenska različica pa je po besedah avtorjev le začetek, Parlameter namreč nameravajo razširiti še na tri tuje države.