Slovenija se med pregledanimi državami članicami EU ponaša z najboljšo oceno zakonodajnega okvirja, ki omogoča preglednost dejanskega lastništva podjetij. Dosegli smo kar 82 odstotkov po sprejeti metodologiji. Kljub temu pa po mnenju organizacije Transparency International Slovenia (TI) še vedno obstajajo vrzeli, ki jih je treba odpraviti.
Kot je opozoril Sebastijan Peterka iz TI, se podjetja s skritim lastništvom uporablja za številne negativne pojave, kot denimo za pranje denarja in pri korupcijskih dejanjih. Zaradi možnosti skrivanja premoženja se jih uporablja tudi za skrivanje premoženja pred kreditodajalci in drugimi upniki. Prav tako so primerna za izogibanje plačevanju davkov in za davčne utaje.
Lastništvo je prikrival Šrot
Avtorji poročila so se poglobili v primer nekdanjega predsednika Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je dve leti skrival lastništvo v pivovarni. »Zakaj je tako ravnal, ni znano, vlogo pri tej odločitvi pa sta verjetno igrala tudi do Šrota neprijazno politično okolje in nenaklonjenost javnosti do menedžerskih prevzemov,« je dejal Peterka.
Za nakupom Adrie Iranci
Kdo so dejanski lastniki Adrie Airways, ki je bila januarja prodana družbi 4K Invest iz Nemčije, pravzaprav še danes ni znano. Za to družbo stoji kompleksna skupina podjetij z lastniki vse od Luksemburga do Malte in nazaj do Nemčije, nekatere raziskave pa celo namigujejo, da bi lahko bili dejanski lastniki iranski poslovneži, ki so na črnem seznamu ZDA zaradi povezav s terorističnimi skupinami v Iranu, je povedal Peterka.
Lastnik je fizična oseb
Dejansko lastništvo se vedno pripiše fizični osebi. Pravna oseba ne more biti dejanski lastnik nekega gospodarskega subjekta.
Kupnina neznanemu lastniku
Med transakcijami v davčno oazo pa je Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) 23. novembra zabeležil tudi 2,835 milijona evrov kupnine, ki jo je nakazalo podjetje Telemach. Gre za nakazilo podjetju Perano Consulting AG iz Švice, od katerega je Telemach kupil ključnega ponudnika optičnih povezav v Ljubljani – podjetje Maxtel. Po informacijah portala Siol je ta znesek končal pri dejanskem lastniku Janku Jenku, podjetniku in enem od ključnih ljudi propadle stranke Državljanska lista. Jenko je svoje lastništvo sicer že zanikal, uradno pa ostaja enoodstotni lastnik Maxtela.
Po novem obvezno ugotavljanje dejanskega lastnika
Ta praksa po novem ne bo več mogoča, saj oktobra sprejet zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pravnim osebam nalaga obveznost ugotovitve svojega dejanskega lastnika. To pa morajo storiti tudi pri družbah, za katere velja tuji pravni okvir.
