Večino ali 81 odstotkov so jih, kot je to običajno, podale banke. Direktor urada za preprečevanje denarja Darko Muženič je stanje na tem področju označil za zadovoljivo. Urad je lani zaključil obravnavo v 572 zadevah, kar je 9,4 odstotka več kot predlani, izhaja iz poročila o delu urada za lani, ki ga je nedavno obravnavala vlada, Muženič pa ga je v začetku tedna na kratko predstavil na novinarski konferenci o tem, kaj prinaša novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Urad je v 259 zadevah policiji oz. državnemu tožilstvu poslal obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v 107 je pristojnim organom poslal informacije zaradi ugotovljenega suma storitve drugih kaznivih dejanj, kot so denimo davčna zatajitev, sprejemanje podkupnin za nezakonito posredovanje ipd., medtem ko v 206 zadevah ni mogel potrditi razlogov za sum pranja denarja.
Med kaznivimi dejanji, iz katerih najverjetneje izvira umazan denar, je bilo tudi lani največ davčnih zatajitev in zlorab položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer naj bi sredstva v 37 odstotkih primerov izvirala iz v tujini storjenih dejanj. Med zaznanimi tehnikami pranja denarja prednjačijo gotovinski dvigi, prenosi sredstev med računi in državami ter pologi gotovine.
Urad je ocenil, da se je lani nadaljeval trend povečevanja števila predkazenskih in kazenskih postopkov v zvezi s sumi pranja denarja. Sodišča so lani izrekla 12 pravnomočnih sodb zaradi storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predlani pa 19. V zadnjih šestih letih se je povprečno na leto začelo 59 postopkov, povezanih s tem kaznivim dejanjem. Sodišča so izrekla 54 obsodilnih sodb.
Lani so se začeli postopki s področja pranja denarja v 48 zadevah, kar je manj kot predlani, a po navedbah urada v povprečju zadnjih šestih let. Od leta 1995 so se skupno začeli postopki v 455 takšnih kazenskih zadevah, od česar se jih je približno 77 odstotkov začelo v zadnjih šestih letih.
Postopek je končan v 206 zadevah: v 57 z obsodilno, v 19 z oprostilno sodbo, v 65 oz. 25 zadevah se tožilec ni odločil za pregon oz. je od njega odstopil, v 17 je postopek ustavilo sodišče itd. V preostalih 94 zadevah se tožilstvo še odloča o pregonu, v eni je pregon odložilo, medtem ko je 154 zadev v različnih fazah obravnave.
Kot so ugotovili v uradu, se je sistem boja proti pranju denarja prek zaznavanja sumljivih transakcij v finančnem in nefinančnem sektorju izkazal za učinkovitega. Med letoma 2010 in 2015 je 51 odstotkov od skupno 354 predkazenskih in kazenskih postopkov s tega področja temeljilo na obvestilih urada.
Policija ali tožilstva so v 49 odstotkov zadev preganjala kaznivo dejanje pranja denarja popolnoma samostojno. Navedena struktura jasno kaže, da sporočene sumljive transakcije zavezancev odločilno prispevajo k številu obravnavanih zadev policije in tožilstva, so ocenili v uradu.
Letos so zaznali povečanje samostojnega dela policije in tožilstva pri odkrivanju in preiskovanju kaznivega dejanja pranja denarja. Lani sta na podlagi lastnih informacij podala ovadbe ali začela postopke v 26 zadevah. Navedeno kaže predvsem na sistemsko delo policije in tožilstva pri pregonu kaznivega dejanja pranja denarja, so sklenili v uradu.
