Po razkritju izkoriščanja bolgarskih delavcev v tovarni sladoleda Incom v Združeni levici napovedujejo pritisk na vlado in ministrstvo.
Profimedia
Obrat, v katerem so delali Bolgari, je deloval z večjo hitrostjo kot ta, v katerem so delali slovenski delavci.
Poslanec ZL Luka Mesec opozarja, da je »izkoriščanje delavcev sistemski problem in ima dolgo zgodovino – od Marof trada, Vegrada in Grepa, kjer so ljudje delali v praktično sužnjelastniških razmerah.« O primeru Marof, ko je v proizvodni hali srčna kap zadela 25-letnega Bolgara Sasha Angelova, ki mu je nadrejeni rekel, naj še za nekaj ur stisne zobe, smo prvi poročali v Svetu24. Takrat smo neuradno izvedeli, da bi delavec preživel, če bi mu pravočasno nudili bolnišnično oskrbo.
STA
Mesec ostro nad različno obravnavo tujih in domačih delavcev.
»Ti ljudje nimajo nobenega pravnega varstva, nimajo urejenega delovnega časa, niti kraja dela, nimajo določenih nadur ali odmora za malico. Delajo tudi po 270 in več ur na mesec za polovico minimalne plače,« ugotavlja Mesec in svari pred brezbrižnostjo do tujega delavca, »če bomo dopuščali, da delodajalci na tak način izkoriščajo tuje delavce, ne bo treba dolgo čakati, da bomo za enake pogoje kmalu delali tudi slovenski.«
Delajo po bolgarski zakonodaji
»Mehanizem je takšen, da so v Slovenijo formalno napoteni prek bolgarske agencije, zato imajo tudi bolgarske pogodbe o delu,« je izpostavil Mesec. Policisti sicer preiskujejo utemeljeni sum, da so bili dejansko zaposleni na črno in so jim bile pri tem kršene temeljne pravice. Delodajalec jim je pogoje dela po poročanju medijev predstavil ustno in jim vsak dan sproti določal čas dela, delavci pa so mesečno opravili tudi do 350 ur in bili ob tem praktično brez dela prostih dni.
Socialni dumping
Praksa delodajalcev, ki višajo svoj dobiček z zaposlovanjem cenejše delovne sile, kot je praviloma na voljo v okolju, kjer proizvajajo ali prodajajo svoje izdelke.
ZL postavlja zahteve
»Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bomo zato zahtevali pripravo poročila o stanju tujih delavcev v Sloveniji v roku 30 dni. Kot drugo bomo od vlade zahtevali, da inšpektoratu za delo zagotovi dodatna sredstva za zaposlitev 20 novih inšpektorjev za delo,« je izpostavil Mesec.
Ob tem bodo v ZL zahtevali tudi povišanje glob za kršitelje. »Po naših informacijah je podjetje Incom do zdaj plačalo 12.000 evrov kazni, po drugi strani pa je verjetno zaslužilo milijone, zato domnevamo, da se jim tak poslovni model, grdo rečeno, izplača.«
Kot zadnje bodo v ZL na seji državnozborskega odbora za delo, družino in socialne zadeve zahtevali »dosledno uveljavljanje enakih standardov za vse – torej za vsakogar, ki dela v Sloveniji, naj veljajo iste pravice, kot pripadajo slovenskim delavcem. Le tako lahko preprečimo socialni dumping.«
STA
