Na današnji seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sta Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš in Manca Erzetič z Inštituta Nove revije izpostavila, da se morajo javni izobraževalni programi, financirani iz proračuna, izvajati v slovenskem oz. domačem jeziku. Zavzela sta se za umik prvega člena predloga, ki je pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideval uvajanje tujih učnih jezikov oziroma angleščine. Po njunem mnenju bi namreč ta člen med drugim kršil jezikovno resolucijo.
V razpravi je tudi poslanec SDS Vinko Gorenak poudaril, da se v Sloveniji govori slovensko. "Država je dolžna tudi v primeru tujih gostujočih profesorjev ne glede na znanje študentov zagotoviti prevajanje," je bil jasen. Da je treba stremeti k prevajanju, se je strinjal tudi Dragan Matič (SMC).
Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik se ni želel spuščati v razpravo o smiselnosti uporabe tujih jezikov na univerzah. Je pa izrazil prepričanje, da bodo morale generacije, ki se rojevajo, znati vsaj tri oz. pet jezikov in eden izmed teh je slovenščina.
Zapiranje škodi širjenju slovenščine
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa je opozoril, da se po nepotrebnem izhaja iz predpostavke, da se na univerzah ne uči slovensko. "Poslanstvo univerze je odpiranje v svet," je poudaril in dodal, da je to uresničljivo tudi s tujim in ne le slovenskim jezikom. Opozoril je, da Slovenijo zapušča vedno več srednješolcev, ki se po zaključeni šoli odpravijo v tujino. Zapiranje v resnici škodi širjenju slovenščine in slovenske kulture, je prepričan.
A javne razprave in izpostavljene dileme o predlaganem členu novele so prepričale tudi vlado in koalicijo, ki sta presodili, da pri tem členu ne bosta vztrajali in da bosta z dopolnilom predlagali njegovo črtanje. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na vprašanje o razlogih poslancu Tomažu Liscu (SDS) pojasnila, da je to zato, da se strokovna javnost poenoti.
