V društvu se, kot je dejal, že pripravljajo in preučujejo možnosti individualnih tožb, ne samo proti Banki Slovenije, temveč tudi komercialnim bankam.
"Dokazali smo, da so bile naše utemeljitve in dokazovanja upravičena, saj je zakon o bančništvu neustaven vsaj v dveh členih," je poudaril Kristjan Verbič. Presojo je namreč sprožila pobuda, ki sta jo za VZMD v imenu 158 razlaščenih fizičnih oseb napisala odvetnik Miha Kunič in prvopodpisani Tadej Kotnik.
Verbič pričakuje, da bo glede na napotilo ustavnega sodišča DZ v avtonomni obravnavi in presoji s konstruktivnim pristopom omogočil pravna sredstva razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic po razlastitvi v šestih slovenskih bankah. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je bila pravna podlaga za izbrise v bankah ustavna, ni pa omogočila učinkovitega sodnega varstva.
Predsednik VZMD zato tudi od vlade v prihodnje pričakuje bolj konstruktiven pristop, saj da se je izkazalo, da ne gre slepo zaupati trditvam vodilnih iz Banke Slovenije.
"V vseh nadaljnjih postopkih bomo skupaj uveljavljal vse tisto, kar izhaja iz pravic manjšinskih delničarjev in razlaščenih lastnikov obveznic," je napovedal. "Odločitev ustavnega sodišča nam omogoča, da stopimo na to pot," je dodal. Kot je napovedal, je treba v nadaljnjih postopkih najprej izpodbijali akte Banke Slovenije, ki so to stanje povzročili.
"Strokovni sodelavci že pripravljajo in preučujejo možnosti. Že pred tem smo najavili, da imamo pripravljeno vse za vlaganje morebitnih odškodninskih tožb. Šlo bo za individualne tožbe, ki bodo močno obremenile slovenski sodni sistem," je napovedal Verbič. "Ne samo zoper Banko Slovenije, posledično tudi samo državo, pač pa tudi na ravni komercialnih bank."
Poslanka in nekdanja premierka Alenka Bratušek je zadovoljna z razsodbo ustavnega sodišča, da je bil izbris v bankah pri njihovi sanaciji skladen z ustavo. Treba pa je v zakonodaji urediti tisti del, ki po odločbi sodišča ni skladen z ustavo, ker ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je dejala nekdanja premierka.
V združenju so prepričani, da se da zadeve v dialogu enostavno rešiti, zato so že predlagali zakonsko ureditev za vse razlaščene imetnike delnic in obveznic, v kateri so predvideli participacijo Banke Slovenije, bank in Družbe za upravljanje terjatev bank, na katero se bilo prenesene terjatve.
Verbič: Razlastitev je povzročila veliko oškodovanje
Z razlastitvijo je namreč po Verbičevem mnenju prišlo do enormnega oškodovanja, s temi ravnanji pa so bili prizadeti tudi vsi preostali državljani, saj so se postopki predolgo vlekli, regulator - Banka Slovenije - pa je deloval neustavno.
Zato je pozval tudi k ukrepanju proti vodilnim v Banki Slovenije, ki so po njegovem mnenju odgovorni za nastale razmere. V VZMD so te sicer že ovadili prav zaradi razlastitve, je spomnil Verbič in dodal, da je to že vodilo v hišne preiskave.
Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je bilo v neskladju z ustavo neučinkovito pravno varstvo. DZ mora zato v šestih mesecih pripraviti uskladitev zakonodaje, ki mora omogočati uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi podrejenih obveznosti na podlagi novele zakona o bančništvu, izhaja iz sporočila za javnost, ki ga je po današnji seji ustavnih sodnikov poslalo sodišče.
Odvetnik Kunič pričakuje celotno poplačilo imetnikov podrejenih obveznic
Odločitev ustavnega sodišča glede razlaščencev je za njihovega odvetnika Miho Kuniča pričakovana, razlaščencem pa bo omogočila, da bodo lahko vložili tožbe proti Banki Slovenije oz. bankam izdajateljicam. Pričakuje, da bodo imetniki podrejenih obveznic v celoti poplačani, obstaja pa dobra možnost, da bo to obveljalo tudi za delničarje bank.
Glede tega je Kunič dejal, da je "ključna pravica do pravnega sredstva, saj bodo imeli razlaščenci možnost, da bodo v sodnih postopkih dokazali, da so imele slovenske banke pozitiven kapital, kar pomeni, da obvezničarji lahko prejmejo celotno poplačilo iz njihovih obveznosti".
Da bi zavarovalo pravico do sodnega varstva, je ustavno sodišče odredilo odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov do poteka šestmesečnega roka, ki začne teči po odpravi ugotovljene protiustavnosti. Do odprave protiustavnosti se odškodninske pravde glede tega vprašanja prekinejo.
"Kar pomeni, da je vse odvisno od tega, kdaj bo DZ sprejel zakon. Te zadeve pa bodo zastarale tri leta po sprejetju novega zakona," je pojasnil Kunič.
