Državni zbor je namreč na današnji seji po vetu državnega sveta ponovno odločal o dopolnitvah zakona o motornih vozilih ter noveli zakona o pravilih cestnega prometa, ki so ju predlagali poslanci SMC. Prvi zakon prinaša novo definicijo koles z motorjev oziroma mopedov, ki ne presežejo hitrosti 25 kilometrov na uro. Tako bo treba ta vozila registrirati in zavarovati ter opraviti tehnični pregled. Mopedi bodo morali biti registrirani po 1. maju prihodnje leto.
Novela zakona o pravilih cestnega prometa pa določa, da mora voznik takšnega mopeda obvezno nositi čelado, bodisi motoristično bodisi kolesarsko. Zakon kot novost uvaja tudi obveznost nošenja čelade za kolesarje do 18. leta starosti.
Oba zakona je državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel, čeprav podpora zaradi številnih pomislekov tudi znotraj koalicije ni bila gotova. Dopolnitve zakona o motornih vozilih so tako prestale ponovno odločanje, saj je zanje glasovalo 47 poslancev, 31 pa jih je glasovalo proti. Za obvezno registracijo mopedov so namreč glasovali le poslanci SMC in DeSUS, medtem ko so ji v SD odrekli podporo. So pa v tej poslanski skupini podprli novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je bila tako sprejeta s 50 glasovi za in 26 proti. Obema predlogoma je nasprotovala celotna opozicija.
Pomisleki
Pomislekov tudi znotraj koalicije sta bila predloga sicer deležna ves čas zakonodajnega postopka. Mnogi so namreč opozarjali, da obvezna registracija mopedov dodatno finančno obremenjujejo lastnike in uvaja nove administrativne postopke. Takšni so bili tudi argumenti državnega sveta, ki je na oba izglasoval veto. Kot je pojasnil državni svetnik Bojan Kekec, bi nova ureditev predstavljala dodatne finančne in administrativne obveznosti za lastnike, ki so ta vozila kupili ravno zato, ker niso pričakovali stroškov s tehničnim pregledom in registracijo.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je sicer danes napovedal, da bo vlada v predlogu celovitih sprememb zakona o motornih vozilih, ki naj bi bile v DZ v prvi polovici prihodnjega leta, prisluhnila tem pomislekom in jih vključila v zakonodajo. Tako bi uredili, da bi se tehnični pregledi za ta vozila lahko opravljali "na terenu", pogostost tehničnih pregledov pa bi zmanjšali na pet let.
Takšna zagotovila so prepričala poslance DeSUS, ki so imeli sicer glede predloga kar nekaj pomislekov. Ivan Hršak je tako pojasnil, da so se za podporo obema predlogoma odločili na podlagi ministrovih zavez, bodo pa "budno spremljali", ali bo minister držal besedo in področje uredil še pred začetkom nove motoristične sezone.
Pri podpori so vztrajali tudi v SMC, kjer opozarjajo, da je področje mopedov, ki lahko peljejo do 25 kilometrov na uro, neurejeno in po besedah Igorja Zorčiča predstavlja "sivo liso" v prometu. Zakona bosta po njegovem mnenju pripomogla k večji prometni, pravni in tudi premoženjski varnosti.
Dodatna obremenitev prebivalcev
Nasprotno pa v SD ocenjujejo, da glede na Gašperšičeve napovedi ni potrebe, da dopolnitve zakona o motornih vozilih podprejo. S potrditvijo predloga bi namreč do sprejema celovitih sprememb ustvarili dodatne pravne zaplete. Ker je minister zagotovil, da bo predlog pripravljen do začetka nove motoristične sezone, po besedah Jana Škoberneta ni nobene potrebe po sprejemu tega zakona.
Prav tako Gašperšičeve napovedi niso prepričale poslancev opozicije, ki so glasovali proti celotnemu zakonskemu paketu. Po besedah Ljuba Žnidarja (SDS) namreč ne prinaša rešitev, temveč ponovno dodatno obremenjuje lastnike motornih koles in uvaja nove administrativne postopke. Bodo pa podprli vladni predlog, če bo sprejemljiv, je napovedal.
V NSi pa so prepričani, da se omenjena zakonodaja uvaja le za polnjenje proračuna in dodatno obremenjevanje prebivalcev. Jernej Vrtovec je spomnil, da so sami predlagali spremembe tovrstne zakonodaje, a so v SMC "iz političnega prestiža pripravili predlog, ki nima ne repa ne glave".
Da je zakonski paket slab in nedodelan, so prepričani tudi v ZL. Po besedah Mateja T. Vatovca rešitev, ki jo v ZL označujejo kot "skrpucalo", prinaša kaos v pravno ureditev in bo povzročila številne nevšečnosti.
Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev so napovedali, da sprememb ne nameravajo podpreti. Po besedah Franca Laja namreč strokovni argumenti ne govorijo v prid temu, da bodo bistveno prispevali k varnosti v cestnem prometu.
