Ob svetovnem dnevu boja proti revščini je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ponovila v poročilu za 2015 zapisano opozorilo državi, da morata socialna varnost in zdravje ostati temeljni dobrini. Pobude, ki jih na socialnem področju obravnavajo pri varuhu, žal opozarjajo, da se revščina čedalje hitreje naseljuje v slovenske domove.
Varuhinja je v sporočilu za javnost opozorila, da družbeno razslojevanje vse hitreje vodi do družbenih praks, v katerih si nekateri zagotovijo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, drugi pa nimajo denarja za plačilo na primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato so jim nekatere storitve po navedbah varuha nedosegljive.
Vse več ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja
"Skrbi dejstvo, da živi v naši državi čedalje več ljudi, ki so zaradi različnih osebnih okoliščin ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in jim zdravstveno oskrbo nudijo pro bono ambulante, v katerih prostovoljno delajo zdravniki in drugo osebje," je navedla.
Varuhinja poziva k razmisleku, ali bo naša prihodnost zaznamovana s prostovoljnimi ambulantami, dnevnimi centri in brezplačnimi obroki za reveže, humanitarnim zbiranjem za zdravljenje v tujini, za pomoč otrokom in družinam, ali pa bomo ostali socialna, solidarna družba, ki ji bo mar prav vsak posameznik.
Rast neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi se nadaljuje. Ni nujno, da razvijamo takšen model socialne družbe, v kateri se že vnaprej sprijaznimo z dejstvom, da je tako velik odstotek ljudi odvisen od socialnih prejemkov in drugih oblik pomoči, med njimi dobršen del upokojencev, brezposelnih in mladih, je opozorila varuhinja.
Socialne pomoči ne zagotavljajo preživetja
Kljub temu da država namenja občutna sredstva za omilitev socialnih stisk ter da številne nevladne organizacije pomagajo posameznikom in družinam, pri varuhu ugotavljajo, da socialne pomoči pogosto ne zagotavljajo preživetja.
Revščina v veliki meri odvisna od vladnih politik
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini je Unicef Slovenija opozoril na povečanje neenakosti v blaginji otrok v Sloveniji. Najrevnejši otroci pri nas imajo namreč za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov od povprečja. Revščina ima izjemno poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu, Slovenija pa pri tem ni izjema, so zapisali.
Unicefove mednarodne primerjave so pokazale, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge.
V Sloveniji 54.000 revnih otrok
Po podatkih Statističnega urada RS se je stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji zmanjšala s 14,8 odstotka v letu 2014 na 14,2 odstotka v letu 2015. Vendar to še vedno pomeni, da imamo pri nas 54.000 revnih otrok, kar je nedopustno, so opozorili.
V Unicefu pogrešajo zlasti celovit pristop k problematiki in medresorsko sodelovanje. Po besedah organizatorke programov zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alje Otavnik revščina ni le stvar socialne politike, ampak so pomembni akterji tudi nevladne organizacije, ki imajo neposreden stik z ljudmi na terenu.
"Pogrešamo tudi ažurne in relevantne podatke, ki nam kažejo, kaj se z našimi otroki dogaja, da lahko hitreje reagiramo, ko zaznamo, da nam določeno število otrok pada v revščino in jih tam izgubljamo. Predvsem pa bi si želeli, da otroke postavimo v središče političnih odločitev," je navedla Otavnikova.
V Unicefu Slovenija so pripravili nekaj smernic za oblikovanje politike, ki bi zaščitila najrevnejše otroke. Po njihovem mnenju bi bilo treba zaščititi dohodke gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci. Izboljšati bi bilo treba dosežke na področju izobraževanja manj uspešnih učencev, spodbujati zdrav način življenja za vse otroke, nasploh pa v ospredje politik, ki obravnavajo otroke, postaviti pravičnost.
Dolgoročno zadolžene družine
V Slovenski karitas so izpostavili problematiko pomanjkanja materialnih dobrin in hrane ter številne druge socialne probleme v Sloveniji. "Še vedno je zelo veliko družin, ki so dolgoročno zelo zadolžene in ne zmorejo plačevati najnujnejših položnic. Mnogi, ki sicer prejemajo minimalno plačo in niso upravičeni do socialnih transferjev, ne morejo preživeti svojih družin," so sporočili.
V Sloveniji je po navedbah Slovenske karitas vse več oseb v srednjih letih, ki živijo same, brez socialne mreže, trajno brezposelnih ali z nezanesljivo zaposlitvijo: "K temu se pridružuje še veliko starejših, ki se preživljajo z zelo nizkimi pokojninami in so največkrat osamljeni. Kljub temu, da živijo v objektivni revščini, običajno ne prosijo za pomoč."
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje. Slovenija se s projekti razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pridružuje mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in implementacijo ciljev trajnostnega razvoja. Letošnji slogan Prehod od ponižanja in izločitve do vključevanja: Odprava revščine v vseh oblikah pa posebno pozornost namenja vključevanju revnih v procese odprave revščine.
Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je poudaril, da je zato treba povečati dostopnost prilagojenih zaposlitev in okrepiti projekte socialnega vključevanja za ranljive skupine. Še posebej za tiste osebe, ki so trajno nezaposljive ali težko zaposljive na trgu dela zaradi starosti, nižjih kvalifikacij in zdravstvenih omejitev.
V lanskem letu so v celotni mreži Karitas v obliki materialne pomoči (večinoma hrane in plačila položnic), z darovi darovalcev, donatorjev, delom prostovoljcev, sredstvi Fiha, ministrstev in lokalnih skupnosti ter hrano iz intervencijskih zalog EU pomagali 102.285 osebam po vsej Sloveniji. Med njimi je bilo 86.234 družinskih članov in posameznikov, 11.606 starejših, 2786 migrantov in 1659 brezdomcev.
Skoraj 11.000 prostovoljcev, ki delujejo v 463 župnijskih karitas je ljudem v stiski razdelilo 2669 ton hrane. Samo v lanskem letu je bilo pomoči v obliki plačila najnujnejših položnic deležnih 12.632 oseb. Dodatno je bilo v programe za otroke vključenih 30.388 otrok. Od tega jih je nekaj manj kot 13.000 prejelo pomoč z šolskimi potrebščinami. V različne oblike družabnosti in druženja je bilo vključenih več kot 41.000 starejših.
Vse več revščine med zaposlenimi
Tudi Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje je v sporočilu opozorila na še vedno nerešena vprašanja zagotavljanja dostojnega življenja družin in otrok v Sloveniji. "Revščina se vse bolj seli med zaposlene, prejemnike minimalnih dohodkov, poglablja pa se med tistimi, ki živijo v dolgotrajni revščini," so zapisali. Pojasnili so, da s pomočjo botrov pomagajo že več kot 4800 otrokom in jim s tem omogočajo vsaj nekoliko enakovrednejše možnosti v primerjavi z vrstniki.
V Združenju akademija za socialne vede pa so izpostavili poročilo Združenih narodov, ki poudarja pomen zagotavljanja osnovne socialne službe in zaposlitve za vse. "Da bi revnemu delu človeštva omogočili dostop do osnovne socialne varnosti, bi stalo manj kot dva odstotka svetovnega BDP," so ponazorili.
