Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi bilo to smiselno, opozarjajo.
S tem so se na vrhovnem sodišču odzvali na izjave Notarske zbornice Slovenije, češ da je področje oporok v zakonodaji solidno rešeno in da centralni register oporok, vzpostavljen oktobra 2007, preprečuje, da bi se oporoke založile.
Problem so visoki stroški zapisa oporok.
Previsoki stroški oporok
Po mnenju vrhovnega sodišča ob zadnjih razkritih primerih nerazglašenih oporok niso na mestu izjave, s katerimi se želi zmanjšati odgovornost posameznikov in institucij, ki imajo na voljo vsa sredstva, da v praksi zaščitijo interese oporočiteljev. Kot še izpostavljajo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok.
»Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena,« so dodali.
(Ne)obvezen vpis
Pojasnili so, da je novela zakona o notariatu, ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, v prehodni določbi res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. A še pred vzpostavitvijo registra oktobra 2007 je bila sprejeta nova novela zakona o notariatu, ki je naložila predlagateljem (tudi sodiščem), naj podatke o oporokah, ki se vpisujejo v register, posredujejo le, če oporočitelj tako zahteva.
