Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi bilo to smiselno, opozarjajo.
S tem so se na vrhovnem sodišču odzvali na izjave Notarske zbornice Slovenije, češ da je področje oporok v zakonodaji solidno rešeno in da centralni register oporok, vzpostavljen oktobra 2007, preprečuje, da bi se oporoke založile.
Problem so visoki stroški zapisa oporok.
Previsoki stroški oporok
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Po mnenju vrhovnega sodišča ob zadnjih razkritih primerih nerazglašenih oporok niso na mestu izjave, s katerimi se želi zmanjšati odgovornost posameznikov in institucij, ki imajo na voljo vsa sredstva, da v praksi zaščitijo interese oporočiteljev. Kot še izpostavljajo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok.
»Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena,« so dodali.
(Ne)obvezen vpis
Pojasnili so, da je novela zakona o notariatu, ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, v prehodni določbi res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. A še pred vzpostavitvijo registra oktobra 2007 je bila sprejeta nova novela zakona o notariatu, ki je naložila predlagateljem (tudi sodiščem), naj podatke o oporokah, ki se vpisujejo v register, posredujejo le, če oporočitelj tako zahteva.
