Nelegalna trgovina z drogami je globalna – dejansko poganja svetovno gospodarstvo. Kljub temu pogosto živimo v iluziji, da nas je v idilični zeleni deželi, izgubljeni na zemljevidu, obšla. Naivno mislimo, da se bohoti le nekje drugje, kjer se tragično konča nešteto mladih življenj. Morda nas v takšnem prepričanju kdaj zdrzne poročilo o kateri od mladih žrtev, nato pa nanj kmalu spet pozabimo. Kot da se nas to ne tiče. Vendar po oceni policista Bogdana Robnika Slovenija ni nikakršna izjema. »Nesrečna okoliščina je, da živimo na križišču poti, ki vodijo z Balkana v Evropo. Droge tja pogosto potujejo čez naše ozemlje.« Robnik je trenutno vodja policijskega okoliša, pred tem pa je skoraj deset let delal kot kriminalist na policijski postaji v Celju, kjer se je njegova skupina vsakodnevno ukvarjala z obravnavo ulične preprodaje prepovedanih drog. Kakšne so njegove izkušnje z mestnih ulic, zbirališč v parkih, iz okolice šol, iz diskotek in drugih krajev, kjer se zbirajo mladi?
Štirinajstletnik na heroinu
»Najbolj pretresljivi primer iz moje prakse izpred nekaj let je štirinajstletnik, ki je že preizkusil heroin. Njegova mama je prišla na policijsko postajo, ker se sin po šoli ni vrnil domov. Začeli smo ga iskati, kakšen dan pozneje smo ga našli. Ko smo se z njim pogovorili, so na dan prišle srhljive podrobnosti.« Fant, skoraj še otrok, je najprej pripovedoval dokaj neverjetno zgodbo o belem kombiju in ugrabiteljih, ki naj bi ga pričakali pred šolo. Med pogovorom pa je bil ves čas dremav in odsoten. »Ko je slekel majico, smo ugotovili, da ima na rokah vbode od igel. Pozneje smo ugotovili, da je fant, nad katerim ločeni starši niso imeli pravega nadzora, zašel v družbo, v kateri so že preizkušali droge. Brez posebnega 'uvoda' v lažje droge je pristal na heroinu. Bilo je grozljivo. Otrok, ki se še ni razvil v fanta in se ni še niti bril, je že preizkusil najhujšo drogo, za kar je poskrbela njegova takratna družba.« Pozneje je staršem in socialnim službam uspelo umakniti ga iz ogrožajočega okolja. Ta primer vsekakor ne dovoli naivnosti.
Preveliki odmerek
Robnik se spomni kar nekaj tragičnih primerov. »Spomnim se denimo fanta, ki je umrl na železniški postaji. Čakal je na vlak, da bi se iz šole vrnil domov. Pred tem je na stranišču vzel usodni odmerek heroina. Sošolci so pozneje poklicali reševalce in policijo, fanta so skušali oživljati, a odmerek je bil usoden.« Pogosto je vzrok za takšne primere zamenjava dobaviteljev droge. Njene čistosti namreč ni mogoče meriti. Ko se zamenja dobavitelj ali pride na tržišče nova pošiljka droge, je ta lahko slabe ali odlične kakovosti. Odmerek, ki je prej zadostoval kot običajni odmerek, je lahko v hipu premočan in smrtonosen. Robnikov znanec iz šolskih let je, star okoli trideset let, prav tako umrl zaradi prevelikega odmerka.
Droge po naročilu
Pomemben je prvi ne!
Seveda mladi hrepenijo po novih izkušnjah. Le kdo ni šel skozi takšno obdobje? Predstavljajmo si mladega fanta, ki je iz podeželskega okolja prišel v Ljubljano in naletel na druščino, ki zahaja na alternativna zbirališča in že uživa droge. Če se jim želi pridružiti, kar je njegova velika želja, da ni izločen, jim mora biti podoben. »Občutljivi so predvsem mladostniki ob prehodu iz osnovne v srednjo ali poklicno šolo. Pred njimi je velika sprememba, pridejo v novo okolje, kjer druščine, ki se dokazujejo z uživanjem drog, že obstajajo, novinci pa se morajo šele dokazati in uveljaviti, če želijo biti v njihovi bližini. Zelo pomembno je, da mladi takrat slišijo sporočilo: dokazati se je mogoče še na veliko drugih načinov, ne le z drogami.«
Kot pravi, do drog danes ni težko priti. S pomočjo spleta jih je mogoče celo naročiti iz tujine ali izdelati po natančnih navodilih. »Danes so droge predvsem iskano trgovsko blago. Kupiti jih je mogoče dobesedno na ulici. Tam jih prodajajo predvsem odvisniki, ki jih že dalj časa uživajo. Natančno vedo, kdo in kdaj bo drogo prinesel v mesto, kje jo bo mogoče kupiti in prodati. Organizacija v ozadju deluje usklajeno in zanesljivo, ponudbe nikoli ne zmanjka. Sistem pa je zaprt in policija do informacij težko prodre, saj so odvisniki odvisni od preprodajalcev in jih niso pripravljeni izdati. Natanko je znano, kdo bo drogo prodajal na ulici, a niti najmanjši člen ni pripravljen žrtvovati lastnega vira.«
Mladostniki kot ciljna publika
Žarišča preprodaje v okolici šol, na zbirališčih mladih, v diskotekah, na koncertih so kot nalašč za preprodajalce. Otroci gredo zjutraj v šolo, a po pouku jih čaka družba, s katero kadijo travo, včasih si jo privoščijo med odmori. Petki so čudovit dan za takšno sprostitev na plesnih zabavah. »Tega je med mladimi ogromno, slaba stran pa je, da se takšna izkušnja nalaga. Z drogami se začnejo odpravljati težave, ki jih življenje prinaša veliko. Obenem se ustvarjata fizična in psihična odvisnost. Če si labilen, hrepeniš po drogi in nato si njen ujetnik,« pravi Robnik.
Pri drogah ni pravil in uživalcev ne zbirajo po spolu. »Na videz jih uživa več fantov, a tudi dekleta jim sledijo v skoraj enaki meri.« Podobno ni pravil o starosti. »Poznamo primere, ko sta z drogami trgovala sin in mama. Zanju je bil to družinski posel.«
Drugi starši pa so vedno znova presenečeni, ko izvedo, da je njihov otrok, ki mu tega ne bi prisodili, kadil travo. Policisti o svojih izkušnjah govorijo na predavanjih v šolah, povezani so z učitelji v nekaterih šolah. V nekem obdobju se je v bližini ene od celjskih šol razmahnila prodaja marihuane, zato so policisti poostrili nadzor in so bili pogosteje v bližini. »To pa je sprožilo številne dvome, saj nismo policijska država, kjer bi morali varovati šolarje. Ko smo se umaknili, se je prodaja spet razmahnila in morali smo uporabiti drugačne načine, da smo preprodajalcem preprečili delo.«
Kanabis z zapoznelim učinkom
Učinke marihuane (kanabisa) oziroma trave, ki je daleč najbolj razširjena med mladino, podcenjujemo, pravi Robnik. Načeloma lahko pri nekom izboljša razpoloženje, a lahko ga spravi tudi v depresijo, če je v težavah. Osnovno stanje se potencira, učinek na možgane pa je negativen. Treba se je zavedati, da pri uživanju kanabisa nastanejo nepredvidljivi povratni učinki. Policisti so večkrat obravnavali prometne nesreče, ki jih kdo povzroči iz neznanega vzroka. Težko je z gotovostjo trditi, ali je prišlo do povratnega učinka, a glede na raziskave takšna možnost pri uživalcih obstaja. Psihoaktivna snov THC iz kanabisa je v telesu prisotna tudi dva tedna in več po uživanju. Borci za legalizacijo lahkih drog, kot jo na primer poznajo na Nizozemskem, seveda ponujajo svoje argumente, a treba je upoštevati tudi tveganja takšne odločitve. Ponuja se nam primerjava z alkoholom, ki je lahko dostopen in ni prepovedan, a je kljub temu še vedno glavni vir težav, od družinskega nasilja do prometnih nesreč.
Starši se pogosto ne zavedajo težav, so prezaposleni, ne opazijo sprememb na otrocih in pozabijo, da se je treba z mladostniki veliko pogovarjati. Nekateri starši ne vedo, s kom se njihovi otroci družijo in zakaj so videti utrujeni, čeprav je to znak, ki bi moral pomeniti alarm.
Žalostne usode
Usode mladih odvisnikov so v vseh primerih, tudi če se ne končajo s tragedijo, žalostne: »Še vedno imam pred očmi fanta iz ugledne družine. Oče in mama sta bila v odgovornih službah, fant pa je imel veliko denarja, a pomanjkanje pozornosti. Začel je uživati droge in zašel tako daleč, da smo ga obravnavali zaradi pouličnih ropov. V enem od takšnih je okrutno obračunal s starejšo gospo. Na njenem obrazu so bili zaradi brc odtisi njegovih podplatov – le zato, da je prišel do nekaj evrov iz njene denarnice za nakup novega odmerka.« Mlado dekle je bilo zaradi odvisnosti pripravljeno opravljati spolne storitve v vežah stanovanjskih hiš. Vse to mladi ljudje počnejo zaradi odvisnosti, čeprav se je njihovo srečanje z drogami morda začelo kot nedolžen poskus pred šolo, na zabavi ali v parku.
Poplava sintetičnih drog
Na tržišču je poplava drog vseh vrst, od stimulansov do plesnih drog in opiatov. Strokovno in laično jih delijo na različne skupine glede na njihove učinke, najpogosteje na lahke in težke droge. Na množičnih zabavah prevladujejo tako imenovane plesne droge v obliki tablet, med bolj znanimi so extasy, speed in redkeje kokain, ki je za množično prodajo predrag, zato ga uživajo ljudje v bolje plačanih poklicih, od zdravnikov do odvetnikov. Na ulicah je najbolj razširjena trava, a žal tudi heroin.
Prav heroin je peklenska droga. Že pred tridesetimi in več leti je številne znane zvezdnike stala življenja, a je danes še vedno povsod. »Vedno bolj,« doda Robnik. »Heroin ustreza psihično labilnim osebam v slabem stanju, saj jih sprosti, odplavajo v svoj svet, kjer pozabijo na težave. Iščejo uteho. Današnji čas, poln težav, je kot nalašč za to.«
Na tržišče pa ves čas prihajajo nove droge. Veliko je govora o krokodilu, sintetični drogi, podobni heroinu, katere stranski učinek je, da se po začetnem ugodju začne tkivo na mestu vboda razkrajati. Pri nas takšnih primerov še niso obravnavali, iz tujine pa poročajo o hudih posledicah droge, zaradi katere telo na vbodnih mestih začne dobesedno gniti do kosti. Precej cenejša je od heroina, zato je utemeljen strah, da si bo hitro utrla pot na tržišče.
Občutek, da goriš ali letiš
Na tržišču se med sintetičnimi drogami pojavljajo tudi takšne s posebnimi učinki. Ena od njih povzroči občutek, da telo uživalca gori in je zavito v plamene. Zato iščejo ohladitev, na primer skočijo v reko, kar je lahko usodno. Številni menijo, da bi bila to lahko razlaga za več primerov mladih žrtev, ki so v nepojasnjenih okoliščinah umrli utopljeni v rekah. Med halucinacijami se žrtve pogosto poškodujejo, dobijo hude opekline ali povzročijo nesreče tudi drugim, ne le sebi.
Oznake na drogah v obliki tablet so različne, od pikapolonic do zabavnih motivov, torej je več kot očitno, komu so namenjene. »Tudi če ugotovimo, katere substance so v njih, traja precej časa, da pridejo na seznam prepovedanih drog. Še preden se to zgodi, se pojavi že nova vrsta droge v tabletki z nekoliko drugačno formulo,« pojasnjuje Robnik.
Posiljevalske droge
Tudi v Sloveniji so se pojavile tako imenovane droge posiljevalcev. Namen je jasen: žrtev z njo načrtno omamijo, onesposobijo in spolno zlorabijo. Običajno so to tekočine brez barve in okusa, žrtvam na zabavah jih skrivaj dodajajo v pijače. V teh primerih ne gre za odvisnost ali načrtno uživanje, žrtve pa so kljub temu mladi in posledice morda travmatične za vse življenje. Večkrat pridejo na policijsko postajo dekleta, ki prijavijo posilstva v takšnem stanju. V ozadju je tako kot pri vseh drogah organizirani kriminal, ki substance prodaja in kuje dobiček.
Boj na vse načine
»Mislim, da se v šolah o drogah dovolj govori in da nam informacij ne manjka, a žal ima naša družba veliko težav. Imam občutek, da je težavo zaradi drog, čeprav se sliši pesimistično, nemogoče preseči. Svet bi morali zgraditi na novih temeljih. Nekatere države pa so nad proizvodnjo drog in trgovanjem izgubile nadzor ali pa deli sveta, na primer v Latinski Ameriki, od pridelave drog živijo. Ne ostaja nam drugega, kot da se proti temu sodobnemu zlu bojujemo na vse načine.« Kljub pesimizmu Robnik poudari, da vedno obstaja tudi pot iz odvisnosti. Je težka, trnova in dolga, kar dokazujejo izkušnje ozdravljenih, a z voljo je kljub vsemu mogoče odvisnost od heroina, alkohola ali druge zasvojenosti premagati.
