Pred dnevi je Goran Klemenčič celo opozoril, da zadeva ne sme zastarati, zaradi česar si je nakopal vrsto odzivov, ki so mu očitali, da je šel s tem dejanjem predaleč in da je posegel v neodvisnost sodstva.
Zastaralni rok ne bo potekel julija prihodnje leto, temveč pozneje.
»Če ta zadeva, ker gre za eno od pomembnih tranzicijskih zgodb Republike Slovenije, zastara, bom storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave. Ne zato, ker bi moral biti nekdo obsojen ali oproščen, ampak zato, ker je zastaranje kateregakoli sodnega postopka najslabša možna rezultanta,« je Klemenčič dejal v studiu Pop TV.
Grožnje, kjer (n)ima pristojnosti
Na Klemenčičevo izjavo se je ostro odzval tudi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik ter odvrnil, da ne bo dovolil, »da kdorkoli grozi z nečim, za kar sploh nima pristojnosti«. S tem je mislil na to, da Klemenčič nima pravih vzvodov, da bi pohitril zadevo. Kar sicer drži, toda po končanem postopku bi lahko z vrsto pristojnosti (od pregleda poslovanja, nadzora sodne uprave, službenega nadzora pa vse do disciplinskega postopka in nadzorstvene pritožbe) preveril, ali bi se dalo primer rešiti drugače.
Za kaj pri sojenju pravzaprav gre?
Sojenje se vrti okrog preprodaje 7,3 odstotka Istrabenzovih delnic, ki jih je Pivovarna Laško leta 2007 prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Ta pa ga je naprej prodala za borih 7500 evrov Sportini, ki je 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona delež prodala naprej Microtrustu, še istega dne pa je slednji prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in z eno samcato transakcijo zaslužil 23,4 milijona evrov.
Njegovo ravnanje gre zato razumeti tudi kot opozorilo, da se morajo organi potruditi ravnati skladno s časovnimi roki. Pri tem pa je tudi minister izpostavil, da ni vnaprej prejudiciral, kakšne naj bodo odločitve sodišča, čeprav je pozneje tudi sam nekoliko omilil svoje izraze glede zadeve Bavčar. Tudi iz zdravniških vrst je sicer mogoče slišati začudenje nad tem, da nekdo, ki naj bi imel februarja lani težko operacijo srca, zdaj že veselo skače po košarkarskih igriščih. Kaj takega naj bi bilo namreč skoraj nemogoče.
Primer ne bo zastaral tako hitro
Najbolj zanimivo pri vsej stvari pa je, da do zdaj nihče ni opozoril na najbolj pomembno stvar. Podatek, ki kroži v javnosti in ga ni problematiziral niti sam minister, je, da naj bi bil datum zastaranja že 18. junija prihodnje leto. Toda pravzaprav ni tako. V postopku proti Bavčarju se namreč uporablja stari kazenski zakonik (KZ), ki je veljal do 2008, določba, po kateri bi zadeva zastarala naslednje leto, pa je vsebovana v novem KZ-1. Pri tem pa je ključno, da se lahko zakon uporabi samo v celoti, kar pomeni, da ni mogoče mešano uporabljati določbe iz enega in nato iz drugega zakona.
Pri tem se pojavlja tudi vprašanje, ali lahko procesno zastaranje postopkov v novem zakoniku v tem primeru povozi materialno zastaranje. To bi vodilo do nelogičnega primera, ko bi bil 30-letni splošni zastaralni rok v primerih, ko bi nekdo v petih letih prišel do razveljavitve pravnomočne sodbe, samo sedem let.
Skratka, rok, ki so ga vsi jemali za samoumevnega, bo daljši od omenjenega, zato bodo imela sodišča še nekaj več časa, da v primeru Bavčar pridejo resnici in pravici do dna.
