Na mestno redarstvo smo zato naslovili nekaj vprašanj, povezanih s postopkom. Ratko je dobil globo tudi zato, ker je med postopkom izstopil iz vozila, čeprav je bil v postopku kot pešec. Konkretnemu odgovoru o tem so se na redarstvu izognili, povedali pa so, da ima na voljo vložitev zahteve za sodno varstvo. Kljub temu pa lahko na sodišču napačno navedeni člen sodnik, če meni, da je to upravičeno, ustrezno spremeni, da bo odražal kazen, ki jo je hotel napisati redar.
O žalitvi presojajo redarji
Vprašali smo jih tudi, zakaj je bil Ratko oglobljen zaradi žaljenja redarjev in kako presodijo, ali je šlo za žalitev. Ratko namreč trdi, da do njih ni bil žaljiv. »Presoja se nanaša na to, ali je izjava dejansko žaljiva ter ali je namenjena pooblaščeni uradni osebi, ki vodi postopek.«
Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka: "Snemanje izvrševanja uradnih pooblastil predstavlja izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja. Treba je upoštevati, da imajo policisti ali redarji kot pooblaščene uradne osebe pri opravljanju svojih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti kot posamezniki v zasebni sferi."
Iz fotografij in posnetkov, ki jih je objavil Ratko, je bilo razvidno tudi, da redarska služba ni uporabila svetlobnih oznak na avtomobilu in da je močno ovirala promet. Trinajsti člen odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana govori o tem, da sme »mestno redarstvo pri opravljanju nalog redarstva za nujno potreben čas parkirati vozilo tudi na mestih, kjer je to prepovedano s prometnim pravilom ali postavljeno prometno signalizacijo. Mestni redarji na tovrstnih površinah parkirajo najkrajši nujni čas. Ob ustavitvi na cesti se uporablja posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve.« Kar pomeni, da v tem primeru niso ravnali povsem skladno s pravili.
Vprašanje njihove usposobljenosti
Glede na napačne člene, ki jih je v postopku navajal in napisal redar, je na mestu vprašanje, na kakšen način poteka usposabljanje redarjev, ki opravljajo tako pomembne naloge. Na občini pravijo, da jih usposabljajo skladno s pravilniki. Lani pa so izvedli tečaj angleščine, uporabe radarjev, nudenja prve pomoči, prisilnih sredstev ter strokovnih prijemov.
Dovoljeno snemanje
STA
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi, da je snemanje postopkov policije in redarstva skladno z ustavno pravico svobode izražanja, dokler se s tem ne moti postopka.
Povprašali smo tudi, zakaj redarji nasprotujejo snemanju, kar je bilo razvidno iz postopka, ki ga je snemal Ratko. Fotografiranje in objava fotografij redarjev, predvsem zato, ker se sami z objavo niso strinjali, sta po mnenju redarstva čezmerna, nepotrebna in tako tudi nezakonita. S tem pa se v celoti ne strinja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki sicer pravi, da je snemanje postopkov policije in redarstva skladno z ustavno pravico svobode izražanja, dokler se s tem ne moti postopka. Pri javnem objavljanju fotografij in postopkov pa je po njenem mnenju treba tehtati med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti, o čemer na koncu, v primeru sporov odloča sodišče.
STA
