Novice Svet24

Včeraj smo objavili Ratkove peripetije z nič kaj prijaznim ljubljanskim mestnim redarjem. Ratko je v torek videl, kako so redarji med postopkom zasedli avtobusno postajo v centru Ljubljane in naredili zastoj. Ratko jih je opozoril na domnevne nepravilnosti, vse skupaj je fotografiral oziroma snemal, redarji pa so se spravili še nanj in ga oglobili - za hojo po cesti in žaljenje uradne osebe 537,29 evra.

Mestno redarstvo smo zato povprašali, kako je možno, da je Ratko dobil globo tudi zato, ker je med postopkom izstopil iz vozila, čeprav je bil v postopku kot pešec. Konkretnemu odgovoru so se izognili in navrgli floskulo, da ima »kršitelj na voljo pravno sredstvo, in sicer vložitev zahteve za sodno varstvo«. 

Redar presodi, če ga občan žali

Matej Klarič

No, pa smo jih vprašali, zakaj je bil Ratko oglobljen tudi zaradi žaljenja redarjev in kako presodijo, če je šlo za žalitev. »Pri tem, ali je določena izjava žaljiva, gre tako za objektivno kot subjektivno presojo. Presoja se nanaša na to, ali je izjava dejansko žaljiva ter ali je namenjena pooblaščeni uradni osebi, ki vodi postopek. Če se posameznik z izrečeno sankcijo ne strinja, ima na podlagi pravnega pouka iz plačilnega naloga pravico do vložitve pravnega sredstva, v katerem se presoja utemeljenost sankcije.« 

Ratko trdi, da se ni vedel žaljivo, le opozarjal je na napake, redar pa mu je zabrusil: »Kaj pa je, a imava midva mogoče kakšne probleme, a?« in »Osebno mi dej!«, ko pa mu je Ratko ni želel izročiti, saj je menil, da ni storil ničesar narobe, še: »Alo, si slišu, kaj s'm ti reku, osebno!« Toda zakaj bi morali biti redarji prijazni, vendarle nismo v Münchnu, kjer celo Terminatorja le opozorijo na kršitev in se z njim fotografirajo. 

Redarje tudi šolajo

Zlobno bi bilo reči, da delodajalec ne vlaga v izobraževanje redarjev. Na Mestni občini Ljubljana se pohvalijo, da so samo v preteklem letu in letošnjem letu usposobili redarje za uporabo radarskih merilnikov hitrosti, nudenje prve pomoči z izvedbo praktičnega primera v simulacijskem centru in temeljnih postopkov oživljanja za mestne redarje, kjer so pridobili status polprofesionalnega reševalca, uporabo prisilnih sredstev in strokovnih prijemov. Niso pa pozabili niti, da je v domnevno najlepšem mestu na svetu vse več turistov in so za redarje izvedli še tečaj angleščine. 

Parkirajo, kjer je potrebno

Razčistimo še s pomislekom glede ustavljanja redarjev in njihovega oviranja prometa. »Na postajališčih zunaj vozišča lahko ustavljajo in parkirajo policisti in občinski redarji pri opravljanju svojih nalog, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu,« govori 8. točka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Dodatno svobodo pa jim daje 13. člen odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (MOL). Po tem sme »mestno redarstvo Mestne uprave pri opravljanju nalog redarstva za nujno potreben čas parkirati vozilo tudi na mestih, kjer je to prepovedano s prometnim pravilom ali postavljeno prometno signalizacijo. Mestni redarji na tovrstnih površinah parkirajo najkrajši nujni čas. Ob ustavitvi na cesti se uporablja posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve.« Skratka, parkirajo lahko, kjer se jim zazdi potrebno, vse kar potrebujejo je svetilka. In v torkovem primeru je najprej niso uporabili, nam je povedal Ratko.

Fotografije lahko razkrijejo identiteto redarjev

Naprej, k fotografiranju. Je sporno snemati ali fotografirati mestnega redarja? Je! Tako pravi tudi informacijska pooblaščenka. Ker redarji opravljajo tudi kaznovalno funkcijo, bi lahko objava njihovih fotografij razkrila njihovo identiteto, s čimer bi bila lahko ogrožena posameznikova integriteta, v smislu napadov na redarje. Mestno redarstvo se zato oklepa mnenja pooblaščenke, ki razlaga, da »bi bili fotografiranje in objava fotografij redarjev, predvsem zato, ker se sami z objavo niso strinjali, prekomerna, nepotrebna in s tem tudi nezakonita«. »Menimo, da je mnenje povsem jasno in glede na objave na socialnem omrežju tudi upravičeno,« dodajo na redarstvu.