Smrad je grenil življenje številnih okoličanov, nanj pa je opozarjala tudi lokalna civilna pobuda.
Vršilec dolžnosti direktorja družbe Cerod Albin Kregar je povedal, da na leskovški deponiji, kjer so doslej odložili dobrih 640.000 ton odpadkov, delujeta predelovalna naprava, s katero v gradbeni material predelujejo odpadno blato, in čistilna naprava za izcedno vodo, katere stranski učinek je bil tudi neprijeten vonj.
Žvepleno kislino zamenjali s klorovodikovo
Da bi se ga rešili, pa so po večmesečnem preučevanju s sodelovanjem podjetij in strokovnjakov s področja čiščenja industrijskih ter odpadnih voda in s ponudniki tehnologij za njihovo čiščenje pri čiščenju izcedne vode žvepleno kislino zamenjali s klorovodikovo, kar se je izkazalo za uspešen poseg.
S tem so namreč pri delovanju čistilne naprave dosegli polovično zmanjšanje porabe potrebnih kemikalij, koncentracija vodikovega sulfida oz. plina, ki je javno znan po vonju po gnilih jajcih, pa se je za desetkrat zmanjšala in se še zmanjšuje.
Pri tem je Kregar opozoril, da pri delovanju čistilne naprave smradu ni več zaznati. Sicer pa so se s prevozom na zmogljivejšo čistilno napravo v Ljubljani lotili tudi zaloge izcedne vode, ki se je v preteklih letih nabrala v skledi odlagališča in je bila poleg čistilne naprave drugi preostali vir problematičnega smradu.
S filtracijo do gradbenega materiala
V novomeškem Cerodu, kjer skušajo čim bolj optimizirati delovanje omenjene čistilne naprave, so pri tem skupaj z uveljavljenimi strokovnjaki opravili tudi pilotne poskuse in z njimi dokazali, da lahko z uporabo mešanice naravnih t. i. zeolitskih kamnin odstranijo dušikove spojine in težke kovine.
Pri tovrstni filtraciji nastalo stransko gradivo, obdelano s tehnologijo stabilizacije biorazgradljivega blata z vmešavanjem pepela in njegovo pretvorbo v gradbeni kompozit, s t. i. Bacom tehnologijo, pa dobijo izredno odporno gradivo, ki je po svojih mehanskih značilnostih najbližje granitnim kamninam in je uporabno v gradbeništvu.
Kregar je še povedal, da se za nadaljevanje sodelovanja in nadgradnjo omenjenega raziskovalne projekta zanimajo tudi partnerji iz ZDA, Indije in Kitajske. V novomeškem Cerodu pa se skupaj z njimi pripravljajo na prijavo tega raziskovalnega projekta na ustrezne evropske razpise.
