Novice Svet24

Podaljševanje čakalnih dob je sicer eden ključnih očitkov ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v interpelaciji o njenem delu, ki jo je vložila SDS.

Kot je danes opozorila Jelka Godec (SDS), se sprejetje novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi bili temelj za korenite spremembe v slovenskem zdravstvu, odmika iz leta v leto. Izvajajo se pilotski projekti, naročajo se analize, zapravlja se davkoplačevalski denar, čakalne dobe pa se podaljšujejo, narašča tako nezadovoljstvo uporabnikov javnega zdravstva, kot izvajalcev zdravstvenega varstva, je opozorila poslanka.

Čakanje je lahko za bolnike usodno

Ob tem je navedla, da po podatkih iz začetka avgusta nad dopustno mejo čaka skoraj 40.000 pacientov, kar predstavlja 18,5 odstotka čakajočih. Predolgo čakanje na posege in obiske pri specialistih pa vodi tudi v poslabšanje možnosti ozdravitve in pravočasnega ukrepanja. "Najdaljše čakalne dobe so dolge tudi več kot leto dni, kar je za čakajoče bolnike lahko tudi usodno," je poudarila poslanka.

Čakalne dobe so se podvojile

Po besedah Jerneja Vrtovca (NSi) bo treba urediti sistem, pa tudi povečati finančna sredstva. Kot je dejal, so se čakalne dobe v mandatu aktualne ministrice skoraj podvojile. Ljudje skromne prihranke trošijo za prve preglede pri specialistih zasebnikih, ker v javni mreži ne pridejo pravočasno na vrsto. A tudi tega si vsi ne morejo privoščiti. Ob posledicah za pacienta pa zaradi čakalnih dob prihaja tudi do gospodarske škode, je dejal.

STA

Da so se čakalne dobe v zadnjih dveh letih enormno in nedopustno povečale, je prav tako poudarila Alenka Bratušek (NP). "Ljudje od te vlade, na žalost, nimajo drugega kot obljube," je menila. Dodala je, da lahko zdravstvo reši le zavedanje koalicije, da je stanje alarmantno in da so pri vodenju resorja potrebne spremembe.

Matjaž Hanžek (ZL) je ugotavljal, da so čakalne dobe deloma posledica pomanjkanja zdravnikov, na splošno pa pomanjkanja sredstev. Razloge zanje gre po njegovem iskati tudi v tem, da nobena koalicija ni hotela poseči v interese zdravniškega in zavarovalniškega lobija, saj ni bilo volje za odpravo monopola zdravniške zbornice pri načrtovanju specializacij in izdajanju licenc za zdravnike iz tujine ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Prioritetna naloga ministrstva

Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Sandra Tušar je zagotovila, da je reševanje te problematike prioritetna naloga ministrstva. K njenemu reševanju so pristopili v letu 2015; uvedli so pilotni projekt upravljanja čakalnih dob in izvedli nekatere kratkoročne ukrepe.

Med drugim uvajajo e-naročanje. Kot je spomnila, pa je vlada odobrila tudi enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst v višini 7,9 milijona evrov za izbrane posege ter osem milijonov evrov za vse prve specialistične preglede, vključno s pripadajočo diagnostiko.

Branko Zorman (SMC) je izrazil prepričanje, da bo rezultat vseh ukrepov, ki jih pripravljajo na ministrstvu, bistveno skrajšanje čakalnih dob. Kot je dejal, bodo ob kratkoročnih ukrepih potrebne spremembe zakonodaje, ki so deloma že v proceduri, deloma naj bi bile pripravljen do konca leta. Prav tako je po njegovih besedah ministrstvo aktivno v smeri iskanja dodatnega denarja, pri čemer je omenil t. i. tobačni cent, ki naj bi v zdravstvo pripeljal 65 milijonov evrov.