Najhujše prometne nesreče na avtocestah
Oktobra 2009 je odmevala prometna nesreča, v kateri je Branko Maček peljal po nasprotni strani in ubil tri mlade ljudi, četrto osebo pa so s hujšimi posledicami prepeljali v bolnišnico. Novembra 2011 se je na dolenjski avtocesti zgodila nesreča, v kateri je bilo udeleženih 38 vozil in 51 ljudi. Tri osebe so v nesreči izgubile življenje. Vzroka za tragedijo sta bila megla in prevelika hitrost. Na primorski avtocesti pa se je leta 2014 zgodila največja prometna nesreča po številu vozil. V njo je bilo skupno vpletenih 51 vozil in približno 120 ljudi. Nesrečo je povzročil prevrnjen tovornjak, zaradi slabe vidljivosti pa so se vanj zaletela vozila. Umrl je švicarski državljan, še 39 oseb je bilo poškodovanih, od tega tri huje.
Tudi na ostalih cestah je letos umrlo 10 ljudi več kot lani. Porast smrti je na hitrih cestah in avtocestah kar 82-odstoten.
Vseeno pa je bilo letos skupno manj prometnih nesreč kot lani, manj je tudi hudo telesno poškodovanih. Zato na policiji ocenjujejo, da so skozi daljše časovno obdobje kazalniki uspešni. Na policiji kot glavne vzroke za najhujše prometne nesreče vidijo neprilagojeno hitrost glede na prometne razmere, stanje vozišča, nepravilno stran in smer vožnje, velikokrat v povezavi z alkoholom, ter neupoštevanje pravil o prednosti. Večina teh nesreč se zgodi na vzporednih cestah, velikokrat pa jih povzročijo tisti, ki zmotno menijo, da poznajo vse pasti teh cest.
Podhranjena policija
Ena izmed rešitev za zmanjšanje nesreč na avtocestah bi bila uvedba avtocestne policije. Že zdaj sicer znotraj policije deluje skupina, ki skrbi za poseben program za usposabljanje policistov za delo na avtocestah, vendar jih pri tem pestijo hude kadrovske težave. Prometnih policistov je namreč le okoli 300, kar tudi bistveno odstopa od sistemizacije. Ker jih je premalo, je treba tudi dlje časa čakati na prihod policistov, kar povečuje čakalne vrste ob prometnih nesrečah. Prisotnost policistov ima tudi preventiven učinek, saj povečuje vožnjo skladno s predpisi.
Samo kazni ne rešujejo situacij
Kot nam je povedala vodja sektorja za odnose z javnostmi Vesna Drole, na policiji priznavajo, da samo strožje kazni ne bodo dovolj, tudi policija pa ima po njenem mnenju omejen vpliv. »Človek kot udeleženec v cestnem prometu je najpomembnejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč. Prometna varnost je odvisna od zelo širokega spektra različnih dejavnikov, zato je vzroke zelo težko definirati. Dejstvo pa je, da se je v zadnjem desetletju na področju prometne varnosti izvajalo veliko načrtnih aktivnosti, hkrati se je z dograditvijo avtocestnega omrežja glavnina prometnih tokov preusmerila na avtoceste.«
Pomembna tudi preventiva
Na pomen varnosti na slovenskih cestah v agenciji za varnost cestnega prometa opozarjajo tudi s preventivnimi akcijami. Tako so na primer v 10 letih pripetost otrok povečali s 53 na 93 odstotkov. Veliko se po njihovem da narediti tudi z manjšimi stroški in izboljšavami, kot so robne črte, odsevniki in talne označbe. Po njihovem mnenju je smiselno graditi tudi takšne ceste, na katerih ni kaznovana vsaka najmanjša napaka voznika.
