Györkös Žnidarjeva: "Očitki prosilcev za azil so nesprejemljivi"

Okoli 30 beguncev je na protestu pred azilnim domom na Viču v Ljubljani opozorilo na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa. Skupina petih beguncev se je odpravila na notranje ministrstvo, kjer so predali svoje zahteve.

Kot je povedal Samer iz Sirije, bodo počakali odziv ministrstva in se potem odločili za nadaljnje aktivnosti.

Pred azilnim domom na Viču je okoli 30 beguncev že od zjutraj s protestom opozarjalo na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa, saj nekateri izmed njih na to čakajo že več kot leto. S protestom so želeli opozoriti na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa, saj nekateri izmed njih na to čakajo že več kot leto. Po njegovih besedah bodo protestirali, dokler se ne bodo srečali z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.

Ministrica zavrača očitke

STA

Ministrica Györkös Žnidarjeva je očitke azilantov označila za neprimerne in poudarila, da Sloveniji pri soočanju z migrantsko problematiko ni možno ničesar očitati.

Notranja ministrica očitke glede obravnave prosilcev za azil označuje za nesprejemljive. Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, prosilci za azil so deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo, je zagotovila in ocenila, da za zdaj potrebe po srečanju s protestniki ni.

Ministrica pa je v izjavi novinarjem pred sejo DZ očitke označila za neprimerne in poudarila, da Sloveniji pri soočanju z migrantsko problematiko ni možno ničesar očitati.

"Slovenija je problem le v Sloveniji, z notranjo razklanostjo bomo morali za vselej opraviti," je dejala in pojasnila, da so postopki mednarodne zaščite kompleksni in zahtevni, zato tudi nekoliko daljši.

Ministrica je zagotovila, da postopki potekajo v skladu s predpisi in roki, prav tako je zavrnila očitke, da prosilci za azil ne prejmejo informacij. Po njenih besedah osebje v institucijah ravna zelo odgovorno in na visokem nivoju. Tako Györkös Žnidarjeva tudi od nevladnih organizacij pričakuje konstruktiven in objektiven pristop.

"Evropa kot celota mora imeti zelo jasno strategijo, kako se bo soočala z migracijskimi pritiski, ki ga je treba obvladovati v okviru sistema, ki je vzdržen," je opozorila ministrica.

Poudarila pa je, da Slovenija ni ekonomska velesila. "Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje," je opozorila in spomnila na sposobnost sprejemanja posamezne države.

Če bi namreč država sprejemala več oseb kot ima kapacitet, bi to po besedah ministrice prinašalo več težav kot koristi za celovito soočanje s to problematiko. Kot je pojasnila, bi lahko bili ogroženi pravni, socialni in zdravstveni sistem v državi, prav tako notranja varnost.

"Ne moremo tolerirati nenadzorovanega pritoka"

Spremembe zakonodaje na tem področju so po njenih besedah v ključni fazi priprave. Gre za spremembo policijskih postopkov, ki bi v primeru ocene, da obstaja grožnja javnemu redu in notranji varnosti, omogočali učinkovito vračanje tujcev v sosednje države. "Ne moremo tolerirati nenadzorovanega pritoka na naše ozemlje in moramo sprejeti vse ukrepe, ki bi bili v skrajnem primeru naravnani v to, da ne pride do zloma azilnega sistema v Sloveniji," je še poudarila Györkös Žnidarjeva.

"Vse gre prepočasi"

Samer je izpostavil, da so po njegovih informacijah v zadnjem letu reševali le en primer na mesec. Le 11 odstotkov vlog pa je pozitivno rešenih. Po njegovih besedah gre vse prepočasi. Sam je tukaj dober mesec in ni videl še nobenega od pristojnih, v tem času pa niso rešili niti enega statusa od katerega izmed beguncev, je opozoril.

Ko begunci sprašujejo, kako je z njihovim statusom, jim pristojni odgovorijo le, da morajo počakati. "Oni se ne zavedajo, da tukaj le dneve in dneve čakamo in kljub temu, da je dom odprt, se marsikdo počuti kot v zaporu," je dejal. Poleg tega jim po njegovih besedah ne omogočajo niti učenja slovenskega jezika ali pa kako drugače pomagajo, da bi se vključili v slovensko družbo. Veliko ljudi je ob tem zelo depresivnih, je poudaril Samer.

Sam bi si želel ostati tukaj in nadaljevati življenje v Sloveniji. Ker še nima statusa, ne more nadaljevati študija ekonomije, ki ga je začel v svoji državi.

Med begunci pred azilnim domom je tudi Hani, ki je že lani z nosečo ženo prišel iz Sirije. Medtem je žena že rodila deklico, ki ima sedaj že 10 mesecev. Kot je poudaril, so razmere, v katerih živijo, nevzdržne, sploh za mlade družine, ki jih je v domu okrog 25. Želi si le, da bi ostal z družino v Sloveniji, se zaposlil kot kuhar in živel v miru, je povedal.

Eden od njih je opozoril, da je v Slovenijo prišel iz Grčije, uradno po programu premestitve, kar pomeni, da je že tam opravil vse potrebne razgovore in predložil ustrezno dokumentacijo. Grki so mu zagotovili, da bo postopek hitro stekel dalje, po več mesecih pa je še vedno v Sloveniji in nič ne kaže, da bi se kmalu kam premaknil.

Cerar si želi umiritev strasti

Premier Miro Cerar obžaluje, da v azilnem domu prihaja do nemira. Razume, da so prosilci za azil nekoliko nestrpni in morda vznemirjeni, a pojasnjuje, da ima naša država določene postopke, ki mnogi tudi za državljane potekajo počasi, določene zmožnosti obravnave in integracije. Cerar se bo o dogajanju pozanimal, želi pa si, da se strasti umirijo.

Brez možnosti za formalno zaposlitev in delo

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je ob robu protesta poudaril, da je jedro problema v tem, da prosilci za azil v prvih devetih mesecih nimajo možnosti za formalno zaposlitev in delo. Tako postanejo pasivni, s tem so povezane tudi različne oblike nezadovoljstva. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi v času postopka pri namestitvi že imeli možnost pridobitve določenih stanovanj, kot je to v Italiji. Tako ne bi bili ljudje v sklopu institucij toliko nadzorovani in izolirani.

Dolgi postopki pa po njegovih besedah ljudi spravljajo v negotovost, saj nimajo možnosti dela. Sicer so v primeru beguncev iz programa kvot za namestitev nekoliko krajši. Zato prihaja tudi do neenakosti pri obravnavi glede na nacionalnost begunca, kar spet povzroča nezadovoljstvo, je še dejal Zlatar.

Na ministrstvu za notranje zadeve so s protestom že seznanjeni. Kot so pojasnili, pripravljajo odziv na dogajanje, o tem, ali je predvideno tudi srečanje predstavnikov ministrstva s protestniki pa za zdaj ni informacij.

Pred letom dni so se začeli množični prihodi beguncev v Slovenijo. Do marca letos je državo prešlo skoraj pol milijona ljudi, za mednarodno zaščito jih je pri nas zaprosila le peščica. Status begunca je dobilo 28 beguncev, 75 jih je bilo doslej v državo premeščenih.