V Mestni občini Velenje so nezadovoljni z ekološkimi posledicami rudarjenja in kurjenja premoga v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). V zadnjih 20 letih je bilo na tem področju sicer veliko napredka, vendar od obeh energetskih podjetij pričakujejo višje odškodnine.
MO Velenje
Posedanje zemlje kot posledica izkopa premoga v Šaleški dolini.
STA
Velenjski župan Bojan Kontič od države pričakuje, da bo s posebnim zakonom obe energetski družbi zavezala k plačevanju odškodnine zaradi degradacije okolja.
Velenjski župan Bojan Kontič je na tiskovni konferenci izpostavil ceno ekološke katastrofe, ki jo je Šaleška dolina plačala za industrijski razvoj. Vplivi rudarjenja Premogovnika Velenje in proizvodnje električne energije Termoelektrarne Šoštanj (Teš) na bivalno okolje v Šaleški dolini so vidni. Posledice so omejena raba prostora, degradirano okolje, novonastala jezera, kisla zemlja. V preteklosti so morali z območja delovanja premogovnika odseliti več kot 2000 ljudi oziroma porušiti okoli 400 domov, spremembe v okolju pa je pričakovati tudi v prihodnjih letih, so nanizali na velenjski občini, ki je prejšnji teden na vlado naslovila dopis, s katerim opozarja na neurejeno področje odškodnin zaradi omejene rabe prostora.
Pravne podlage nima, zato si želi zakonodajo
Bojan Kontič, župan MO Velenje: "Zahtevamo enakopravno obravnavo in ne dovolimo, da se s Šaleško dolino ravna tako, kot se ravna v zadnjem času."
Kontič od Premogovnika Velenje in Teša pričakuje, da bosta družbeno odgovorni podjetji in bosta z izplačili odškodnin za okoljsko degradacijo prispevali k boljši urejenosti Šaleške doline. Potegnil je vzporednice s Posavjem, kjer so tovrstni transferji iz Nuklearne elektrarne Krško urejeni z zakonodajo. Kontič trdi, da se s podobnimi omejitvami pri rabi prostora soočajo tudi v Šaleški dolini, zato poziva državno, naj to z zakonom uredi tudi za to območje.
Trenutno Kontič nima veliko pravne podlage, da bi odškodnine iztožil, saj ima občina pogodbe podpisane samo s Termoelektrarno Šoštanj, v njih je določena tudi višina odškodnine. Tovrstne pogodbe pa ne obstajajo s Premogovnikom Velenje. Slednji je v preteklih letih občini sicer namenjal odškodnine, a očitno bolj na lepe oči; ta nezavezujoča praksa pa je bila hitro pozabljena, ko je PV zaradi prenizke cene premoga, določene v zakonu o državnem poroštvu za Teš 6, moral začeti varčevati pri proizvodnji, delovni sili in investicijah v raziskave jame.
Ozadje: slabo načrtovanje
Spomnimo, da je z začetkom delovanja Teša 6 na PV padlo breme iskanja novih nahajališč premoga, saj je v osnovi predimenzioniran šesti blok obratovanje rudnika podaljšal vse do leta 2054. Kot smo že poročali, je to lani pred parlamentarno preiskovalno komisijo razodel nekdanji direktor PV Franc Žerdin.
Mnogi sklepajo, da so prav pomanjkljive raziskave in načrtovanje jame vzrok za sesutje enega od samo dveh odkopnih rovov pred dvema letoma. Uprava PV je tedaj trdila, da so bili vzrok temu nepredvidljivi geomehanski pogoji.
Bobo
Termoelektrarna Šoštanj
Premogovnik Velenje je v letih 2011, 2012 in 2013 velenjski občini namenil skupno 1,29 milijona evrov odškodnine, v letih 2014 in 2015 odškodnine ni plačal. Teš pa je občini od leta 2010 izplačal za 3,1 milijona evrov odškodnine. Kako bo z odškodnino s strani Teša letos, Kontič ne ve, ima pa občina s Tešem sklenjeno pogodbo za odškodnino v višini 750.000 evrov za letos. Pred letom 2010 občina teh odškodnin od Teša in Premogovnika Velenje ni dobivala.
»Vemo, v kakšnem stanju je Premogovnik Velenje, zato v preteklih letih od njega nismo dobili odškodnine,« trdi Kontič. »Približno deset milijonov letne odškodnine dobivajo v Posavju, mi smo od obeh energetskih družb dobili približno milijon evrov letno,« dodaja, pri čemer dvomi, da bo Teš, s katerim imajo podpisano pogodbo, to obveznost letos izpolnil.
STA
