Na Janeza Zemljariča, ki je izstopal iz poslopja ministrstva za gospodarstvo, je v torek okoli 16. ure naletel fotograf Reporterja Primož Lavre in ga ob tem tudi fotografiral. Zato smo v zvezi z njegovim obiskom postavili vprašanje ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so nam uradno potrdili obisk Janeza Zemljariča, niso pa natančno navedli, koliko časa je trajal sestanek: »Gospod, ki ga omenjate, je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravku Počivalšku in strokovnim sodelavcem z Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri MGRT predstavil idejo in predlog za razvoj turistične ponudbe v eni od turističnih destinacij Republike Slovenije. MGRT namreč prisluhne in preuči vsak prispevek, predlog, idejo državljanov Republike Slovenije, ki bi lahko prispevala k še nadaljnjemu razvoju turistične panoge, gospodarstva kot celote in ne nazadnje k še večji gospodarski rasti.«
Podobno smo na tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovili vprašanje, ali je bil sestanek Zemljariča z ministrom Počivalškom uradno prijavljen, tako kot to veleva zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. »Sporočamo vam, da je komisija dne 31. 8. 2016 s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela zapis Zdravka Počivalška, Eve Štravs Podlogar in Dijane Madžarac o stiku z lobistom dne 30. 8. 2016. Vpliv se je izvajal za podjetje Gorenje projekt, d. o. o., namen in cilj izvajanja vplivanja pa je bil projekt Izolski otok. Imena lobista vam ne moremo posredovati zaradi varstva osebnih podatkov.« Ob tem je treba dodati, da smo o Zemljaričevem obisku spraševali že v torek popoldne oziroma v sredo zjutraj.
Nezakonito lobiranje
Zanimivo pa je, da Zemljariča sploh ni v registru lobistov, ki ga je objavila KPK. Po že omenjenem zakonu lahko lobiranje izvaja le oseba, ki je vpisana v register. Torej je šlo za nezakonito lobiranje, ki se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1200 evrov. Vprašanje pa je, ali se bodo na KPK sploh upali ukrepati proti človeku, ki velja za enega najvplivnejših stricev iz ozadja na področju gospodarstva, zlasti pa na področju zdravstva in pri poslih na področju nekdanje Jugoslavije.
Kdo je Janez Zemljarič
Janez Zemljarič seveda ni kdorkoli. Na začetku sedemdesetih let je bil direktor Kliničnih bolnišnic Ljubljana, ki so se pozneje preimenovale v Klinični center Ljubljana, zato še vedno velja za glavnega posrednika ne samo v poslih v zdravstvu, ampak tudi pri medsebojnih sporih med zdravniki. Od leta 1973 do 1978 je bil načelnik SDV Slovenije, nato dve leti republiški sekretar za notranje zadeve, naslednja štiri leta je vodil izvršni svet (slovensko vlado), nazadnje pa je bil od leta 1984 do 1989 podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije.
V času, ko je vodil slovensko vejo Udbe, je veljal za človeka, ki nikoli ne spi, zato so mu tudi zaupali tak položaj. Proslavil se je z organizacijo ugrabitve srbskega poslovneža Bate Todorovića na poti iz severne Italije v Nemčijo, ki so ga skrivno pripeljali v Slovenijo, nekaj časa zadrževali na tajni lokaciji v Ljubljani in zatem izročili v Beograd, kjer so ga na politično montiranem procesu obsodili na 20 let ječe. Podrobnosti o tem Zemljaričevem podvigu je opisal Igor Omerza v knjigi 88 stopnic do pekla: Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića.
Poleg tega je odrejal nadzore (sledenje in prisluškovanje) številnih slovenskih kulturnikov, od Borisa Pahorja do Edvarda Kocbeka, slednjega je celo osebno zaslišal, v tujini pa je preganjal zlasti hrvaško politično emigracijo. Še več, iz dokumentacije nekdanje SDV, ki jo je v arhivu našel Roman Leljak, je razvidno, da se je podpisal in strinjal s predlaganimi ukrepi, da bi sodelavca Hanzija »namerili« v enega od hrvaških emigrantov, Hanzi je ob tem dobil tudi dva okvirja za brzostrelko, dvanajst dni za tem pa je bil v Celovcu umorjen Nikica Martinović, tajnik društva Častni pliberški vod, za katerega je SDV načrtovala »paralizacijo«, ker je vsako leto organiziral komemoracijo v spomin na padle hrvaške vojake ob koncu druge svetovne vojne.
Pri 88-ih še vedno v poslu
Danes je skoraj 88-letni Janez Zemljarič vpliven gospodarstvenik in ima svoje podjetje Eti-Par v stolpnici WTC v Ljubljani. Je polovični lastnik tega podjetja, druga lastnica pa je direktorica Irenka Erjavec. Toda bolj pomembne posle menda vodi prek mlajših gospodarstvenikov. S svojo ženo Tino Tomlje živi v Murglah, na isti ulici kot Milan Kučan in drugi nekdanji partijski mogotci. Ko je bil podpredsednik jugoslovanske vlade, je bila Tomljetova ljubljanska županja. Ko so televizije objavile prispevek o udbovskem umoru Nikice Martinovića, je Tomljetova izjavila, da ob tem jokata, Zemljarič pa je preveč drznega snemalca Pop TV kar fizično napadel. Pisca teh vrstic in fotografa Primoža Lavreta pa kazensko preganja zaradi objave prispevka v Reporterju, čeprav je bil podkrepljen z dokumenti iz Arhiva Republike Slovenije.
Ujet pri lobiranju za Izolski otok
Pomislimo, kakšen škandal bi bil, če bi denimo kdo od ministrov nemške kanclerke Angele Merkel na uradni pogovor sprejel bivšega vodjo zloglasnega Stasija. Pri nas pa nekdanji šef Udbe in poslovnež Janez Zemljarič, ki bo kmalu dopolnil 88 let, veselo lobira po Sloveniji, obiskuje ministre vlade Mira Cerarja in se z njimi pogovarja o gospodarskih zadevah.