O 11-letni Zali s Poljan pri Mirni Peči, ki jo je ob rojstvu zaznamovala cerebralna paraliza, smo že pisali. Nazadnje pred poletjem, ko se je odpravljala čez lužo, kjer je bila naročena na operacijo pri priznanem nevrokirurgu T. S. Parku v otroški bolnišnici St. Louis. V soboto se je z mamico Janjo, sestrico Lucijo in spremljevalko Petro po dveh uspešnih operacijah srečno vrnila domov. Kot je povedala njena mamica, zdaj Zala svoje noge čuti popolnoma drugače, kot jih je prej. Sicer bo potrebnih veliko vaj in fizioterapije, a zdaj ni več ovir, da ne bi enkrat samostojno hodila.
Dobrodelna akcija uspela Dobrodelna akcija zbiranja zamaškov in papirja z naslovom Korakajmo z Zalo se je zaključila konec julija. Kot je sporočila glavna pobudnica akcije Vladka Vidic, so zbrali kar 8720 kilogramov zamaškov. »Naš cilj so bile štiri tone, a nam je uspelo mnogo več. Zahvaljujem se prav vsem, ki so pomagali,« je zadovoljno povedala pobudnica.
Sprejem sovaščanov
V ponedeljek so njej in njeni družini prisrčen sprejem pripravili sovaščani s Poljan pri Mirni Peči. Na igrišču je množica čakala, kdaj bodo ugledali Zalin nasmejan obraz, kajti drugačne je nihče ne pozna. »Ta sprejem je za Zalo presenečenje, s starši smo se dogovorili, da ji nič ne povedo,« namigne eden od njih.
Kmalu se pojavi družina, Zala se smeji na vsa usta in takoj postane jasno, da bo srečanje uspelo. V imenu vaščanov jo pozdravi Joži Plantan, potem pa sledijo objemi, stiski in dobre želje. Kakopak na Dolenjskem ni praznovanja brez dobre hrane in pijače, zato ne bomo posebej izpostavljali, da so se na Poljanah mize šibile pod dobrotami.
Odkar Zale nismo videli, se je iz deklice razvila v pravo mlado damo. Mamica omeni, da je v zadnjem mesecu zrasla za kar pet centimetrov.
Brez dela ne bo rezultatov
Potovanje v ZDA, zaradi katerega je bila zdoma 36 dni, je Zali ostalo v zelo lepem spominu. »Ljudje so tam zelo prijazni, mogoče še bolj kot tukaj v Sloveniji,« reče navihana damica. Mamica pojasni, da so imele čez lužo en teden časa, da so se privadile na njihov čas, kraj in tudi hrano. »Potem je imela Zala pregled pri dr. Parku, 29. julija pa jo je operiral. V bolnišnici je ostala pet dni, nakar smo se vrnile v hotel in dnevno hodile v bolnišnico na terapije. Ortopedsko operacijo je imela 9. avgusta.«
Zalini starši, Janja in Marko, so zadovoljni, operaciji sta uspeli, nevrokirurg je prekinil nepravilne vzorce gibanja. »Zala zdaj telo čuti drugače, kot ga je prej. To pomeni, da ji je vse novo, zato se mora vsega učiti od začetka. Nismo dobili čudeža v smislu, da bi Zala kar takoj tekala, kar pričakuje večina, je pa to nova priložnost,« pojasni mamica in izpostavi, da bo potrebnih ogromno fizioterapij in vaj doma. Mamico in spremljevalko so najprej naučili, kako deklico dvigniti in jo posaditi na voziček, potem so začele hoditi z berglami. »Zdaj je vse odvisno od nas, treba je delati, potrebna je dnevna fizioterapija. Vsak dan telovadimo, to je glavno. Čakata nas dva meseca terapij v Soči in potem še zasebne terapije pri Metki Poljšak.«
Brez očka 36 dni
Potovanje v ZDA je bilo za družino zelo naporno. »Najbolj sem pogrešala očija,« reče Zala. Tudi mamica potrdi, da je bila to zelo huda preizkušnja, saj je deklici manjkala očetovska podpora, njej pa partnerska. »Pri vsem tem je bilo dobro to, da smo imele s sabo Zalino spremljevalko Petro, ki je znala v težkih trenutkih s svojo energijo nadomestiti ta primanjkljaj. Tudi ko je bilo zelo hudo in ko smo bile včasih že čisto na tleh, nas je ona dvignila.«
Zala je 18. Slovenka, ki je bila na operaciji pri dr. Parku. Samo v tem času, ko je bila v ZDA, je spoznala dve deklici iz Slovenije, ki sta enako kot ona čez lužo prišli po novo upanje; en teden pred Zalo je bila operirana Liza, za njo pa še Miša.
Po dobrem mesecu ločenega življenja je Zalina družina končno spet skupaj. Čaka jih naporno obdobje, a če so prišli tako daleč, jih prav nič ne more več ustaviti, da ne bi skupaj prišli do cilja.
