Izvajanje finančnih inštrumentov

Slovenija 3. najuspešnejša država članica EU

R.T.
25. 8. 2016, 08.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Evropsko računsko sodišče je v začetku julija objavilo posebno poročilo »Izvrševanja proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007-2013«, pripravljeno na podlagi revizije, ki je potekala med oktobrom 2014 in marcem 2016.

STA
Slovenija je med državami članicami zasedla 3. mesto.

Revizija je upoštevala vseh 1025 finančnih inštrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS).

Ti inštrumenti so v omenjenem obdobju Sloveniji služili kot učinkovit mehanizem za izvrševanje proračuna EU.

Takole so zapisali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo:

Glede na skupne stroške upravljanja in provizije za upravljanje, ki dosega štiri odstotke finančne podpore izplačane končnim prejemnikom, je zasedla 22. mesto.

"V programskem obdobju 2007–2013 je finančne instrumente (ESRR in ESS) uporabilo 25 od 28 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija in so skupno predstavljali približno 16 milijard EUR prispevkov iz operativnih programov (OP) ESRR in ESS 

V analizo je bil zajet tudi 1 holdinški sklad oz. mešani sklad in 1 jamstveni sklad – vse izvedeno preko Slovenskega podjetniškega sklada, ki je bil tudi edini izvajalec finančnih instrumentov iz evropskih sredstev v Sloveniji. Prispevek OP, za katere so bile prevzete obveznosti za Slovenijo do koca leta 2014, znaša 124 mio EUR (od tega znaša prispevek iz proračuna ESRR 105 milijonov EUR).

Do konca leta 2014, kar je le eno leto pred koncem prvotnega obdobja upravičenosti (31. december 2015), je bilo končnim prejemnikom na nivoju EU izplačanih le 57 % dotiranega kapitala instrumentov ESRR in ESS. Stopnje izplačil so bile nizke zlasti pri finančnih instrumentih na Slovaškem (21 %), v Španiji (27 %) in Italiji (32 %). Analiza je pokazala tudi, da je bila povprečna stopnja izplačil pri 31 finančnih instrumentih ESRR in ESS, ki sta jih upravljala EIB in EIF, posebno nizka in sicer 43 %."

3. mesto

Slovenija je med državami članicami zasedla 3. mesto – kar 90 odstotkov vseh črpanih sredstev je nakazala končnim prejemnikom. Pri tem sta bili boljši le Estonija s 95 odstotki in Poljska s 93 odstotki.

Glede na skupne stroške upravljanja in provizije za upravljanje, ki dosega štiri odstotke finančne podpore izplačane končnim prejemnikom, je zasedla 22. mesto. »Kar pomeni, da je Slovenija za izvajanje teh inštrumentov imela določeno nizko stopnjo provizije in bila zelo učinkovita pri izplačilih končnim prejemnikom,« so še zapisali.