Zakon sledi nareku delodajalcev, pri čemer pristojno ministrstvo ni pripravilo nobenih analiz ali kazalnikov, s katerimi bi spremljali uspešnost modela, opozarjajo v obeh organizacijah.
Kot so sporočili iz ŠOS in DOS, se je v petek zaključila javna razprava o predlogu zakona o vajeništvu, a študentska in dijaška organizacija, čeprav sta edini reprezentativni organizaciji mladih, ki se izobražujejo v srednjem ali višjem in visokem šolstvu, v pripravo zakona nista bili vključeni.
Dodajajo, da je vajeništvo sredstvo za doseganje cilja, ki pa ni definiran. Po njihovem prepričanju nepremišljen predlog prav tako ne sledi globalnim trendom na trgu dela, predvideva reprodukcijo družbene neenakosti ter novo obliko izkoriščanja "fleksibilne" in neplačane delovne sile.
Očitki pripravljavcem zakona
Mladi pripravljavcem zakona očitajo, da niso bili vključeni v pripravo zakona, da je proces potekal nepregledno, pri čemer so "privilegirano vlogo očitno imeli delodajalci in lobisti". Ministrstvo je, kot navajajo, pozabilo na strokovne argumente, saj ni evidentiralo niti osnovnih načel in temeljnih pričakovanj, manjkajo analize, merila in kazalniki, s katerimi bi lahko spremljali uspešnost vajeništva. Pogrešajo tudi stroškovne projekcije, vključno z jasno idejo, kdo bo kril kateri del stroškov vajeništva in drugo.
V predlogu zakona ne najdejo niti odgovorov na najbolj splošna vprašanja, kaj so funkcije predlaganega vajeniškega sistema, kdo so ciljne skupine in zakaj, kaj so strateški cilji reforme in podobno. Menijo tudi, da razen nekaterih specifičnih interesov, ni jasno, zakaj zakon sploh sprejemamo.
Trenutno se ob pomanjkanju strateških izhodišč postavlja celo vprašanje, kakšna je razlika med vajeništvom in že zdaj obstoječim praktičnim usposabljanjem z delom v poklicnem in strokovnem izobraževanju, še pravijo v ŠOS in DOS.
