Marijino vnebovzetje je največji cerkveni Marijin praznik. Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadškof Zore je slovesno mašo in procesijo popoldne vodil tudi v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti na Dolenjskem. Mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl je dopoldne maševal na Ptujski Gori, še pred bogoslužjem pa je bila molitvena ura s prošnjo za varstvo pred terorističnimi napadi in za preprečitev sovraštva.
Poleg Katoliške cerkve praznik Marijinega vnebovzetja obeležuje tudi Pravoslavna cerkev. Obeležili pa ga bodo 28. avgusta. V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan.
