Brežičan Andrej Šprajc je pred tremi leti na otoku odprl Vilo Castaneo, kjer ponuja prenočišča. Že prvo leto jih je prizadela poplava, tako da so bili velik del lanskega leta zaprti, letos pa si obetajo prvo celotno sezono. »Poleti je obisk dober. Gostov je precej, sploh med konci tedna. Veliko je tujcev, prihajajo pa iz vse Evrope,« pripoveduje Šprajc, ki je dolga leta delal v turizmu, zdaj pa s soprogo Nino vodi družinski penzion.
Gostje jih najdejo na internetu, največkrat pa ostanejo dan, dva ali tri. »Opažamo tri tipe gostov. Eni so tranzitni, ki so na poti na destinacijo in za dan ali dva ostanejo nekje vmes. Druga skupina, teh je vedno več in dejansko je to že največja skupina, so gostje, ki potujejo po Sloveniji in si Kostanjevico izberejo za enega od postankov na svoji poti. Tretja skupina, teh je tudi vse več, pa so gosti, ki pridejo zaradi konkretnih dogodkov, na primer razstave v kostanjeviški galeriji ali zaradi koncertov, pa tudi porok in podobno,« nadaljuje Šprajc.
PREMALO GOSTILN
Turisti si v Kostanjevici ogledajo kulturno-zgodovinske objekte in naravne znamenitosti, poleti pa je zelo privlačna predvsem reka Krka, ki ponuja možnost kopanja in vožnjo s čolni. »Za marsikaterega gosta je kopanje v reki zelo veliko doživetje. Vedno bolj si gostje želijo spoznavati tudi lokalno kulinariko in v resnici bi si v tem delu Slovenije želeli več dobrih gostiln. Goste pritegnejo še kulturni in športni dogodki, zelo priljubljeno je kolesarjenje, a v Kostanjevici ni nikogar, ki bi izposojal kolesa,« o kostanjeviški ponudbi pripoveduje Šprajc.
NI INFRASTRUKTURE
Kritičen je tudi do mlade občine, ki je turizem sicer prepoznala kot pomembno panogo, a je doslej naredila premalo v smeri izboljšanja prepoznavnosti mesta in njegove ponudbe.
Podobno razmišljajo v bližnji Gostilni Žolnir. Poleg picerije na otoku so po zaprtju Kmečkega hrama edini, ki v Kostanjevici še ponujajo hrano.
TURIZEM SO LJUDJE
»Nekateri gostje se hodijo kopat v Čatež in Šmarješke Toplice, številne pritegne tudi Krka, sicer raziskujejo okolico. Potrudimo se, da jih usmerimo na zanimive destinacije,« pravi direktorica Gostilne Žolnir Simona Sevšek Božič, ki na vprašanje, kaj gostje pogrešajo, odgovori: »Turizem smo ljudje, in če teh ni, tudi turizma ni.«
Na otoku v Kostanjevici je kar nekaj praznih hiš, nekaj jih je v zadnjem času zamenjalo lastnika, a prostorov, ki kličejo po obnovi in življenju, še ne bo kmalu zmanjkalo.
