Višina primernega nadomestila za osnovni plačilni račun, ki vključuje največ osem poravnanih plačilnih nalogov in direktnih obremenitev na mesec, bo za finančno ranljive potrošnike lahko znašala mesečno največ 0,80 odstotka osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta sedaj znaša 2,31 evra.
Za vse ostale potrošnike pa bo ta strošek omejen na mesečno največ 1,60 odstotka osnovnega zneska minimalnega dohodka po tem zakonu, ki sedaj znaša 4,62 evra, so pojasnili v centralni banki, kjer so izdali sklep o značilnostih osnovnega plačilnega računa in o načinu izračuna višine primernega nadomestila za njegovo vodenje.
DZ je novelo zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki v zakonodajo prenaša evropsko direktivo o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, sprejel sredi junija. Banke bodo morale po njem za svoje stranke sprejeti denimo tudi brezdomce ali azilante, prošnjo pa bodo lahko zavrnile le v nekaterih izjemnih primerih.
Zakon bo prinesel izboljšave tudi za potrošnike, ki bančni račun že imajo. Mednje sodijo ukrepi za zagotavljanje preglednosti in primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, ureditev poenostavljenega postopka zamenjave plačilnega računa in s tem povezanih nadomestil ter odgovornosti ponudnika plačilnih storitev za pravilno izvedbo zamenjave plačilnega računa.
Ponudniki plačilnih storitev bodo tako med drugim morali potrošnikom brezplačno zagotoviti informacije o nadomestilih glede najbolj reprezentativnih storitev, jim vsaj enkrat letno zagotoviti obračun vseh zaračunanih nadomestil, povezanih s plačilnim računom, ter jih obveščati o možnostih sklepanja ločene pogodbe za odprtje plačilnega računa od pogodb za zagotavljanje drugih storitev.
