Časi, ko je bilo poleti kup gasilskih veselic in skorajda ni bilo kraja oziroma prostovoljnega gasilskega društva, ki ne bi priredilo svoje veselice, so mimo. Država je poskrbela za kup birokracije, ki ji je treba zadostiti, z veselico pa je povezanih toliko stroškov in obveznosti ter skoraj nič dobička, s katerim bi gasilci lahko nabavili kako opremo, da so ti marsikje dvignili roke in veselic pač ne organizirajo več. Kot pravijo mnogi predsedniki gasilskih društev, jih pripravljajo le še, če društva praznujejo kako okroglo obletnico delovanja. Se ne izplača.
Tako ugotavljajo tudi v PGD Gorenje Vrhpolje, enem od večjih prostovoljnih gasilskih društev na Dolenjskem, ki je letos poleti ob 110-letnici delovanja organiziralo gasilsko veselico. Predsednik društva Andrej Rangus odkrito pove, da je bilo z organizacijo dogodka ogromno dela, poleg zadostitve vsem birokratskim zadevam je v pripravah mesec dni prej delovala 20-članska ekipa, seveda prostovoljno. Veselica se je dobro iztekla, v minusu niso in glede na zadovoljstvo ljudi bodo morda prihodnje leto spet poskusili.
Prijava na občini, policiji, reševalci, redarji ...
Vsako veselico je treba prijaviti na občini, da poda dovoljenje oziroma izda soglasje. Treba je imeti elaborat zavoda za zdravstveno varstvo zaradi hrupa. Vsako veselico je treba prijaviti tudi na policiji oziroma upravni enoti.
Seveda veselice nikakor ni mogoče imeti brez pridobitve soglasja lastnikov zemljišč ter lastnikov parkirnih prostorov. Od novembra lani velja nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki glede na tip prireditve s številom udeležencev določi stopnjo zdravstvenega in ostalega tveganja – na veselicah se seveda toči tudi alkohol. Tako pogosto zapoveduje, da mora biti na kraju dogodka ves čas navzoča usposobljena ekipa reševalcev. To je seveda tudi treba plačati – nekaj sto evrov se hitro nabere.
Gasilske veselice tudi ni brez redarjev, včasih celo ne brez varnostne službe, kar presodijo na UE, in vse to seveda spet stane. Če je prireditev ob cesti, je potreben elaborat za varnost. Vodja varnostne službe ne more biti obenem tudi vodja redarjev. Za vsakega redarja je treba povedati, kje in kdaj bo stal … In če že redarje lahko gasilci pridobijo v svojih vrstah, en varnostnik na primer stane sto evrov na noč.
Šotor skoraj nuja, ansambli oderuški
Zastonj niso niti davčne blagajne, če so potrebne – v šentjernejski gasilski zvezi jo imajo in jo posojajo svojim društvom, sicer pa najem menda stane od 40 do 60 evrov. Na veselicah je že skoraj nuja tudi najem šotora, saj si v muhastem poletnem vremenu redkokdo upa organizirati dogodek pod milim nebom in upati na lepo vreme. Šotor za 800 ljudi stane na primer od tri do štiri tisoč evrov, z dogovarjanjem pridejo potem do 1800 oziroma 2800 evrov. Seveda na veselici ne smejo manjkati sanitarije, ki jih je treba najeti.
Andrej Rangus, predsednik PGD Gorenje Vrhpolje
»Gasilci nemalokrat razmišljamo, da bi raje dali vsak nekaj iz svojega žepa in se rešili vsega tega dela.«
Veselice seveda ni brez žive glasbe in prav to je menda celo največji strošek. Kot pravi predsednik PGD Zagrad Franci Matko, znani ansambli privabijo več ljudi, tudi iz okolice, a so zato seveda tudi dražji. Povprečno skoraj vsi za šest ur igranja, na primer od 20. do 2. ure zjutraj – z odmori, seveda! –, zahtevajo okrog 1800 do dva tisoč evrov.
Vsak dogodek je treba obvezno prijaviti tudi Sazasu in IPF, ki za uporabo avtorskih del izstavita račun. Prvi zaračuna običajno med 150 in 500 evrov, drugi okrog sto evrov.
Gasilci raje iz svojega žepa
»Gasilci se trudimo za dobrobit ljudi, za njihovo varnost, druženje. Ko pa priredimo veselico, nas čakajo samo delo, stroški in odgovornosti! Stroški za veselico z okrog 500 obiskovalci so okrog 6500 evrov, prometa pa je na primer med 7000 in 7500 evri. Se veselica torej sploh izplača? Gasilci nemalokrat razmišljamo, da bi skoraj raje dali vsak nekaj iz svojega žepa in se rešili vsega tega dela. Trudimo se le zaradi ljudi,« pravi Andrej Rangus.
