»Ali imate še žičnato ograjo?« je vsakodnevno vprašanje za zaposlene na Občini Kostel in tamkajšnje turistične delavce. Svežih podatkov o nočitvah in obiskanosti turističnih kmetij v občini zdaj še ni.
M.L.S.
Nekdaj priljubljen prostor za piknik v Vasi zaradi ograje ob Kolpi sameva.
A nekaj je že jasno - imajo precej manj dnevnih gostov in kopalcev kot lani, manj pa je tudi avtodomov. Vsakodnevni telefonski klici jim dokazujejo, da sicer željne užitkov ob Kolpi odganja žica.
M.L.S.
Županja Lilijana Butina: »Smo za to, da se žica odstrani, kolute pa shrani!«
Občina Kostel sodi med občine, kjer je ministrstvo za obrambo postavilo največ tehničnih ovir za varovanje naše južne meje pred begunci. »Imamo 32 km Kolpe in kar 26 kilometrov žice oziroma 1 kilometer manj, saj so jo maja pri Slavskem Lazu zamenjali s panelno ograjo,« pravi županja Občine Kostel Lilijana Butina.
Medtem ko so drugje ob Kolpi obmejno žično ograjo z rezili, ki so jo postavili med lanskim begunskim valom, že pred meseci nadomestili s panelno ograjo, imajo v Občini Kostel še vedno žico. Vendar pa, kot pravi županja, zanje ni sprejemljivo niti, da bi žico zamenjali z ograjo. »Smo za to, da se žico odstrani, kolute pa shrani. Če bi bilo treba, bi jih lahko postavili v treh dneh,« pravi in dodaja, da so že ob namestitvi žice v začetku decembra lani predlagali, da bi postavili le stebre.
Ne verjamejo, da bodo begunci poskušali prečkati mejo na območju njihove občine. »Do zdaj nismo imeli še nobenega,« pravi županja. Prepričana je, da jih tudi ne bo, čeprav, kot priznava, so v času po osamosvojitvi Slovenije tudi na območju njihove občine zajeli nekaj ilegalnih pribežnikov, predvsem Romunov. »Ker je tu Gorski kotar, ker so hribi, dvomim, da bodo sem prišli begunci z otroki. Tudi če bi prišli, pa imamo za to vse pripravljeno,« pravi.
Raje več varovanja
»Naj bo več varovanja, več policije, vojske. Naj naredijo več obhodov,« pravi in dodaja, da so sicer najboljši varuhi meje domačini. Občina zelo dobro sodeluje s policijo, že mesece pa se trudijo, da bi svoje stališče pojasnili ministrstvu za obrambo. »V sedmih mesecih, odkar so nam postavili žico, ni bilo še nikogar k nam. Bili smo zelo potrpežljivi in razumevajoči, vendar pa je nekaterim zdaj prekipelo,« pravi o odločitvi kostelskih svetnikov, ki so jo sprejeli na svoji zadnji seji pretekli teden, da po več telefonskih pogovorih in povabilih predstavnike ministrstva za obrambo tudi pisno pozovejo, da pridejo v Kostel.
Do zdaj so lastniki dobili le obvestilo, da bodo na njihova zemljišča postavili začasne tehnične ovire. »Takrat se je govorilo tudi o odškodninah, danes nič več, čeprav so lastniki zemljišč z žico zato prizadeti,« pravi.
»Če bo žica ostala dalj časa, bomo zahtevali rento,« pravi županja, ki opozarja na še en velik problem – zaraščenost žice. Trava, pleveli, trnje in grmovje so ponekod žico že skoraj prekrili, zaradi tega je še bolj nevarna za živali in ljudi. Ministrstvo za obrambo je sicer objavilo razpis za košnjo, za katero so nekateri domačini zainteresirani, vendar pa, kot pravi Butinova, si ne zna predstavljati, kako bodo kosili, saj so ponekod v žice vpeta tudi drevesa.
Ponekod je žica tudi blizu Kolpe ali celo v njej, zato so imeli po njenem srečo, ker Kolpa letos spomladi ni narasla. Zaradi žice se namreč zdaj še bolj bojijo poplav, ki bi žico odnesle, s tem pa lahko povzročile tudi pravo katastrofo. Tudi o tem se zato želijo pogovoriti s pristojnimi, ki bodo odločali, ali naj žica ostane ali ne.
M.L.S.
