Letalski center Maribor, ki se z letalom podaja v nevihtne oblake že več kot 35 let, vsako leto opozarja na pomanjkanje denarja in nezainteresiranost lokalnih skupnosti, ki iščejo varnost na plečih svojih sosedov.
Patruljiranje se je začelo v začetku julija in bo trajalo do konca septembra.
Potem ko sta Letalski center Maribor in okoljsko ministrstvo nedavno dosegla dogovor o letalski obrambi pred točo, so letošnje aktivnosti predstavili na včerajšnji novinarski konferenci.
ENO LETALO ZA 45 OBČIN
Kot je povedal koordinator tovrstne obrambe pred točo Darko Kralj, imajo še vedno na voljo samo eno protitočno letalo, saj za dve, kot je bilo to pred leti, ko so pogodbo podpisale še prekmurske občine, preprosto ni denarja. »To je bilo samo v predvolilnem času. In v tistem letu neke omembe vredne toče v Prekmurju ni bilo, naslednje leto, ko obrambe več ni bilo, pa je bila škoda precejšnja,« je pojasnil Kralj.
Darko Kralj, zdaj še samo kopilot in koordinator letalske obrambe pred točo.
Velika težava je denar, saj jim po njegovih besedah komaj uspe pokriti stroške. »Ministrstvo ima zanemarljivo postavko 56 tisoč evrov. Če bi plačale tudi vse lokalne skupnosti, bi skupaj zneslo dodatnih 150 tisoč evrov premije, a se to ne zgodi. Od povabljenih 52 občin, ki so na seznamu, jih je letos podpisalo 45, kar pomeni, da nekatere igrajo na karto, da bodo imele območje obvarovano, če bo letalo samo v sosednji občini,« je poudaril Kralj.
Letos naj bi ormoškega župana v sofinanciranje prepričal občinski svet, v sosednji občini Ljutomer, ki je precej vinogradniška, dodaja, pa se tamkajšnji županji ne zdi vredno sodelovati. »V sredo, denimo, so bili nad ormoško in ljutomersko občino točonosni oblaki, a škode niso povzročili, saj smo bili pravočasno v zraku,« je pojasnil sogovornik.
DO KONCA SEPTEMBRA
Patruljiranje se je začelo v začetku julija in bo trajalo do konca septembra. Ekipa, ki jo sestavljajo pilot letala, kopilot in radarist oziroma navigator na tleh, vsak dan dežura od 9. ure do sončnega zahoda oziroma zaprtja mariborskega letališča.
Od 9. ure do sončnega zahoda oziroma zaprtja mariborskega letališča vsak dan dežura ekipa, ki jo sestavljajo pilot letala, kopilot in radarist.
O učinkovitosti letalske obrambe pred točo Kralj pravi, da so bile v zadnjih osmih letih na območjih, ki so ji branili, zgolj nevihte, kakšnih omembe vrednih škod pa ni bilo. »Ni ti treba postati doktor znanosti, da bi obvladal tovrstno matematiko,« v šali pripomni Kralj, ki je bil pred leti tudi sam pilot, zdaj pa je le še kopilot.
PROBLEM JE SOFINANCIRANJE
Kralj vseeno izpostavlja problem sofinanciranja občin. »Včeraj (v sredo, op. p.) je bilo nebo precej črno nad Rušami in lahko se zgodi, da bomo z letalom v prihodnje ostali kar na tleh, ker občina letos prvič ni podpisala pogodbe. Ne vem, zakaj, saj smo tako njim kot drugim občinam pripravili ustrezno podlago,« razlaga Kralj in dodaja, da nevihte ne poznajo občinskih meja, in tega se nekatere občine precej dobro zavedajo.
Nenehne očitke strokovne meteorološke javnosti, da letalska obramba pred točo ni učinkovita, sogovornik zavrača in odgovor utemelji z besedami, da njihovi »rezultati« govorijo drugače, zato ga ne bo nihče prepričal, da so neučinkoviti. In omeni Avstrijce, ki obrambo kljub manjšim zapletom že več let izvajajo tako rekoč nemoteno, saj imajo v proračunu samo za območje Štajerske zagotovljenih 1,8 milijona evrov.
In ta znesek, ali morda nekoliko nižjega, bi potrebovali tudi Mariborčani, če bi želeli, tako Kralj, ekonomsko pokritje obrambe pred točo z letali. »Zdaj lahko pokrivamo malico za pilote in vzdrževanje opreme,« je sklenil Kralj.
