Novice Svet24

Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) je prava gazela. Prihodki so se od ustanovitve leta 2011 povečali za kar 64-krat; z dobrih 20.000 evrov na slabih 1,3 milijona evrov lani. Enako strmo so naraščali stroški storitev, ki v resnici v večji meri pomenijo avtorske honorarje, ki jih CPOEF izplačuje profesorjem ekonomske fakultete za opravljene analize ali raziskave (svetovanje) in predavanja (poslovno izobraževanje). Teh je bilo, kot je povedala direktorica CPOEF Monika Lapanja, lani 83.

Primož Lavre

Eden je tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki je lansko Analizo tveganj, povezanih z neizgradnjo 2. tira Koper–Divača za Združenje za promet pri GZS izdelal pod znamko CPOEF. Razlog je preprost. Če bi analizo izdelal pod imenom državnega Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki deluje na istem naslovu, ali EF, bi bil njegov honorar javen (viden na supervizorju), tako pa ni.

Podatki, koliko honorarjev so si razdelili profesorji, ki sodelujejo s CPOEF, namreč niso javni, saj gre za zavod v javnozasebnem partnerstvu. In Jože P. Damijan ni edini.

Mramor se bo tokrat težje izmazal

Najbrž se boste spomnili, da se je finančni minister lani in letos komaj ubranil očitkov o prejetih mastnih avtorskih honorarjih in dodatkih za stalno pripravljenost, ko je bil dekan ljubljanske ekonomske fakultete.

Tokrat se bo težje izmazal: čeprav v okviru ekonomske fakultete deluje služba za tržno dejavnost in na istem naslovu državni inštitut, prek katerih so profesorji ob rednem plačilu za pedagoško delo za plačilo opravljali storitve za podjetja, si je leta 2011 omislil samostojni CPOEF, in to kljub možnosti, da bi tak center deloval v okviru EF.

Celo več. Takrat je bil tudi predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani, ki je dal soglasje k ustanovitvi in uporabi imena, ob njem pa je tako na EF kot v upravnem odboru sedela sedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Vsekakor vprašanje za predsednika vlade Mira Cerarja, ali ta dva še izpolnjujeta njegove visoke etične standarde, kajti na dlani je, da gre za načrtno skrivanje zasebnih poslov javnih uslužbencev pred javnostjo.

Prenesli dobičkonosno tržno dejavnost

Primož Lavre

Dovolj je pogled v podatke supervizorja. Iz njih lahko vidimo, da je EF po izbruhu afere malodane prenehala z izplačilom avtorskih honorarjev ali po podjemnih pogodbah. Enako je z državnim ekonomskim inštitutom. Javnost je bila namreč upravičeno jezna, kajti izkazalo se je, da profesorji dobro plačano pedagoško delo prepuščajo slabo plačanim asistentom, sami pa z uporabo imena fakultete in njeno logistiko opravljajo tržno dejavnost, ne da bi fakulteta imela karkoli od tega.

Govorilo se je o sistemski korupciji, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je napovedala sistemski nadzor nad upravičenostjo sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb. Z ustanovitvijo CPOEF pa se je Mramor izognil nadzoru tako pristojnih institucij kot javnosti.

CPOEF je, kot je zapisano v letnem poročilu EF za leto 2012, pravno in organizacijsko samostojna enota, ki deluje pod znamko EF. CPOEF je torej klasičen obvod, ki je z EF na zavod prenesel dobičkonosno tržno dejavnost tako, da javnost ne more izvedeti, kdo in koliko je ob plači dodatno zaslužil. Gre za storitve od raziskav in analiz do poslovnega izobraževanja. Vse drugo je ostalo na plečih davkoplačevalcev.

Povsem druga pravna oseba

CPOEF je bil uradno ustanovljen leta 2011 (soglasje UL je dobil leto prej), ustanovili so ga Univerza v Ljubljani oziroma EF UL (61 odstotkov ustanoviteljskih pravic), državna banka (NLB) in štiri podjetja: Mercator, Gorenje, Kolektor in BTC. V tistem času je bil dekan EF Dušan Mramor, v njegovi ožji ekipi je bila tudi ministrica Makovec Brenčič.

CPOEF je, kot je zapisano v letnem poročilu EF za leto 2012, pravno in organizacijsko samostojna enota, ki deluje pod znamko EF. To je seveda zavajajoče. Ne gre za enoto (če bi to bila, bi morala prihodke izkazovati v okviru EF), ampak za povsem drugo in samostojno pravno osebo, ki pa za svojo promocijo uporablja spletno stran EF, prav tako elektronski naslov in ime.

Ali res utrjujejo blagovno znamko EF?

Direktorica CPOEF Monika Lapanja pravi, da je bil center ustanovljen tudi s sklepom vlade (vlada Boruta Pahorja), da je bil namen »razviti raven sodelovanja z gospodarstvom na raven zagotavljanja kakovosti, ki jih zahtevajo mednarodne najzahtevnejše akreditacije« in da CPOEF utrjuje blagovno znamko EF. »Z vidika poznavanja zahtevnosti menedžmenta blagovnih znamk je bila strategija že od ustanovitve CPOEF jasna, in sicer ta, da je nesmiseln razvoj dodatne blagovne znamke, temveč gre za krepitev že obstoječe,« pravi Monika Lapanja. Poleg tega so jim tako organizacijsko obliko svetovali v tujini, in sicer po vzoru London School of Economics.

Na Univerzi v Ljubljani so povedali, da so od leta 2010 dali soglasje šestim zavodom, trije so bili ustanovljeni, delujeta samo dva: poleg CPOEF še Inštitut za razvojne in aplikativne raziskave pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.