Vlada je danes za dodatna dva meseca podaljšala uredbo o oblikovanju cen za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo. Hkrati se je seznanila z analizo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen na avtocestah in hitrih cestah, iz katere izhaja, da bi deregulacija cen ob dvigu marž distributerjev imela vpliv na javnofinančne prihodke.
Po podaljšanju novo podaljšanje
Vlada se je sicer v začetku aprilu odločila za delno sprostitev cen naftnih derivatov. Tako ne določa več cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Obstoječo uredbo o oblikovanju cen za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo medtem podaljšuje, nazadnje jo je za en mesec v začetku junija.
Skladno z novim, tokrat dvomesečnim podaljšanjem uredbe, oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizla ostaja enako kot doslej - predpisana je metodologija oblikovanja cen naftnih derivatov, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečajev dolarja in evra. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Uredba začne veljati v soboto.
Manj v javno blagajno
Ministrstvi za finance in za gospodarstvo sta medtem po naročilu vlade pripravili skupno analizo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest. Iz nje izhaja, da bi deregulacija cen na avtocestah in hitrih cestah vplivala na spremembo prodajnih cen in količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.
Ob upoštevanju enoletnega zamika pri prilivih davka od dohodkov pravnih oseb v državni proračun bi bili lahko prihodnje leto proračunski prihodki nižji za do 2,2 milijona evrov, če bi distributerji zvišali maržo za 50 odstotkov. V letu 2018 bi lahko bili ob 100-odstotnem dvigu marž glede na trenutne proračunski prihodki nižji za do 3,9 milijona evrov, od leta 2019 dalje pa za do največ 3,3 milijone evrov, če bi se marža dvignila za 100 odstotkov.
Trgovinska zbornica Slovenije: Korak nazaj v razvoju tržnega gospodarstva
V Trgovinski zbornici Slovenije so medtem nad vladno odločitvijo, da za dva meseca podaljša obstoječo uredbo, razočarani. Kot ugotavljajo, aprilska delna liberalizacija cen naftnih derivatov ni vplivala na spremembe prodajnih količin, kar pomeni, da proračun zaradi delne liberalizacije ni bil oškodovan.
Veliko bolj grozeča je po prepričanju zbornice bojazen, da bi se maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji povečale zaradi povečanih proračunskih dajatev, ki že danes predstavljajo v povprečju več kot 60 odstotkov v strukturi cene. Marža trgovcev predstavlja zgolj šest odstotkov in tako nikakor ne more vplivati na zrušitev trga naftnih derivatov v državi.
"Odločitev o podaljšanju uredbe zato vidimo kot korak nazaj v razvoju tržnega gospodarstva v Sloveniji, saj smo prepričani, da tudi popolna sprostitev cen naftnih derivatov za proračun ne bi imela negativnih posledic," so v sporočilu za javnost navedli v zbornici in dodali, da so to potrdili tudi izsledki analize vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji.
Trgovinska zbornica pričakuje, da bo vlada v prihodnjih dveh mesecih sprejela popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, saj je slovenski trg dovolj zrel za sprejetje takšne odločitve, ki je uveljavljena praksa v vseh ostalih članicah EU.
