Evropski komisarji so v slovenskem političnem prostoru že tradicionalno visoko uvrščeni na lestvici priljubljenosti. Nič drugače ni s sedanjo komisarko Violeto Bulc, ki je po priljubljenosti na drugem mestu, takoj za predsednikom republike Borutom Pahorjem. Toda koliko Slovencev sploh ve, kaj v Bruslju počne naša predstavnica?
STA
Violeta Bulc
Verjetno bore malo, če bi namreč vedeli več, njena podpora verjetno ne bi bila tako visoka. Prav včeraj je namreč Evropska komisija odločala o sporazumu CETA. Kot smo izvedeli, so tokrat odločali mnogo dlje, kot je običajno. Naposled pa pričakovano potrdili nadaljnje postopke sprejemanja, toda določili so, da bo sporazum mešane pristojnosti, kar pomeni, da ga bodo morali potrditi tudi vsi nacionalni parlamenti, vključno s slovenskim. Če bo v prihodnje samo eden izmed njih proti, sporazum ne bo sprejet. Predsednik Evropske komisije si je tudi zato prizadeval, da bi iz odločanja izločili predstavnike nacionalnih parlamentov.
Zagovarjala okoljske teme
Šamanska akademija in črni pas komisarke: Violeta Bulc se je rodila 24. januarja 1964. Je mati dveh otrok. Komisarki Bulčevi očitno energije nikoli ne zmanjka, saj je opravljala že vrsto stvari. Nekoč je bila profesionalna košarkarica, ukvarjala pa se je tudi s tekvondojem, kjer ima celo črni pas. Zanimajo jo tudi stvari, ki niso dojemljive z razumom, zato se ukvarja s šamanstvom in hojo po žerjavici. Rada pa ima tudi potovanja.
Preden je Bulčeva vstopila v stranko Mira Cerarja, je bila med drugim aktivna v nevladnem sektorju. Ukvarjala se je tudi s šamanstvom in hojo po žerjavici. Nemški Spiegel je takrat hudomušno pripisal, da se takšna sposobnost praviloma ne pričakuje od komisarjev, da pa bi ji kvečjemu lahko dodelili resor za pozitivno energijo. Kar pet let, med letoma 2009 in 2014, je bila predsednica upravnega odbora Umanotere, vodilne slovenske nevladne organizacije na področju trajnostnega razvoja.
Poznana je bila po tem, da je zagovarjala ekološke teme, trajnostni razvoj, ravnotežje med človekom in okoljem ter tudi vključevanje civilne družbe. Štirinajst let, od leta 2000 do 2014, je bila tudi ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Vibacom, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem in inovativnimi ekosistemi.
Podpornica sporazuma CETA
Komisarko smo zato povprašali, kako gleda na sporazum CETA, ki močno ogroža številne stvari, ki jih je nekdaj zagovarjala Bulčeva. »EU je največje svetovno gospodarstvo, največja izvoznica in uvoznica, najpomembnejša vlagateljica in prejemnica tujih naložb. Ker EU na svetovnem prizorišču nastopa enotno, ima močnejši pogajalski položaj kot države članice same. Celostni dogovori, kot na primer CETA, TTIP, lahko pomenijo resnično korist tako za potrošnike kot za podjetja: ustvarjajo nova delovna mesta, zmanjšujejo ovire pri trgovanju, omogočajo lažji izvoz in pospešujejo sodelovanje,« je dejala Bulčeva.
CETA poraz prizadevanj za varstvo okolja
Reuters
Na enem izmed protestov proti tajnim sporazumom so protestniki opozarjali tudi na možnost uporabe kloriranih piščancev v EU v primeru sprejema teh sporazumov.
CETA bi na naša tržišča spravila tudi sporna gensko predelana živila in piščanca, ki ga čistijo s klorom, kar zdaj zaradi varnosti ni dovoljeno.
Za mnenje o sporazumu smo se obrnili tudi na Andreja Gnezdo, ki je zdaj zaposlen v Umanoteri, isti organizaciji, ki jo je nekdaj vodila Violeta Bulc. »Sprejem sporazuma CETA bi pomenil poraz demokracije in prizadevanj za varstvo okolja. Sporazum bi več kot 40 tisoč ameriškim korporacijam podelil pravico, da tožijo našo vlado na zasebnih tajnih tribunalih za domala sleherno odločitev. Izpusti termoelektrarn, odpiranje rudnikov zlata, gradnja naftovodov, jedrska energija – vse to je že bilo predmet tožb proti vladam, ki so prisluhnile volji ljudi in zaustavile umazane načrte. V primeru sprejetja sporazuma CETA bi lahko doživeli skokovito rast števila podobnih tožb, vlade EU pa bi izgubile pravico do samostojnega odločanja in dolžnost zastopanja interesov javnosti,« nam je Gnezda kritično opisal nevarnosti, ki pretijo.
Pozabljena stališča
Razumljivo je, da nekoliko težje svoja stališča zagovarja v s kapitalom prežetih institucijah EU, toda vseeno bi od komisarke pričakovali bolj zadržan odnos do tako škodljivih sporazumov in drugačen pristop od navidezno lepih PR-sporočil, ki jih tako rada sporoča EU, čeprav se za njimi še zdaleč ne skriva to, kar javno govorijo.
Komisarka Bulčeva je očitno še ena od tistih, ki so, ko so prišli na oblast, pozabili na svoja stališča in vrednote, ki so jih zagovarjali, še preden so prišli na dobro plačane stolčke. Žal pa njihova dejanja škodijo vsem nam, še bolj pa generacijam, ki bodo prišle za nami in ne bodo mogle več popraviti (podnebne) škode, ki jo bomo pustili za sabo, ker sledimo kratkoročnim interesom kapitala.
Reuters
