"Otrok, ki je tragično umrl, ni imel možnosti spregovoriti in pokazati na nasilje, zato spodbujamo vse, da naj glas takih otrok postane okolica in ljudje, ki so v njihovi bližini, saj običajno veliko vidijo, vedo za nasilje, a zelo malokrat spregovorijo. Ko gre za otroke žrtve nasilja, naj zato vsak pokaže, da zmore pomagati in naj zadevo čim prej prijavi. Ta dejanja so namreč izrednega pomena za nadaljnji razplet primera in zaščito žrtve," ob tragični smrti pretepene dveletnice iz Jesenic opozarja policija.
Ko gre za otroke žrtve nasilja, bodite njihov glas in ne ostanite v anonimnosti, opozarja policija.
Kot še poudarjajo na policiji, lahko prijavo nasilja vloži vsakdo: žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri in drugi), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Prijavo pa je mogoče vložiti kadar koli, še dodajajo ob tem.
Žal primer deklice na Jesenicah ni edini tragični primer, ko so se starši oziroma partnerji tako kruto znesli nad nemočnim otrokom. Smo po vseh teh tragedijah postali bolj občutljivo za nasilje in zlorabe najmlajših in najbolj šibkih? Kaj naj storijo ljudje, ki sumijo, da se v družini, ki živi v njihovi bližini, dogaja nasilje? Kakšne dokaze naj zberejo pred prijavo?
Kaj storiti
"Vsaka odrasla oseba je dolžna prijaviti nasilje, ki mu je priča, sploh kadar gre za primere, ko so vključene mladoletne osebe, osebe s posebnimi potrebami ali starejši, ki ne zmorejo več skrbeti zase. Gre za moralno dolžnost odrasle odgovorne osebe, ki se zaveda, da se otrok sam ne zmore zaščititi pred izbruhi nasilja odraslih. Tudi marsikatera odrasla žrtev, ki je leta izpostavljena krutim oblikam nasilja, ni sposobna dati prijave zoper povzročitelja, zato je prav, da z vidika solidarnosti ravnamo v pomoč drug drugemu. Nobenih dokazov ne rabi zbirati nihče, to je pristojnost policije, priča takemu dogodku zgolj poda prijavo na CSD, policijo ali tožilstvo," pa pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kar nekaj kritik je v teh dneh padlo na račun ravnanj centrov za socialno delo, med ljudmi pa je slišati kritiče, češ, da centri sume nasilja v družini ne obravnavajo dovolj resno. Na ministrstvu odgovarjajo, da so CSD-ji so po zakonu dolžni z enako resnostjo in skrbnostjo obravnavati vse prijave nasilja v družini ne glede na to, ali so podane anonimno ali ne.
"Posamezne družine centri za socialno delo že poznajo, ker uveljavljajo tudi druge pravice, so pa primeri, ko krajevno pristojni center še ni sodeloval z družino do ekscesnega dejanja. Zaradi tega center tudi ne more pred dogodkom, kot je bil na Jesenicah, pravočasno zaščititi mladoletne osebe, ki se ni zmožna zaščititi sama", odgovarjajo na ministrstvu.
Odloča sodišče
V teh dneh se predvsem po spletu pogosto pojavljajo očitki, češ, da je v Sloveniji mati – pa kakršna koli že je – več vredna od očeta in ji skrbništvo nad otrokom skorajda avtomatično pripada. Odločanje o tem, komu je zaupan otrok v varstvo in vzgojo v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v pristojnosti sodišča, odgovarjajo na ministrstvu. Starša se o tem lahko sporazumeta, vendar pa se sporazum presoja iz vidika koristi otroka. "Pri presoji v kolikšnem odstotku je v sodnih postopkih otrok dejansko zaupan v varstvo in vzgojo materi, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, koliko očetov je v postopkih tudi vložilo zahtevo, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo njemu. Zakon (ZZZDR) v svojih določbah, ki se nanašajo na navedena vprašanja, ne daje prednosti enemu staršu pred drugim niti ne skupnemu varstvu in vzgoji, pač pa je glavno vodilo odločanja otrokova korist. Ali je otrokova korist bila v določenem postopku pravilno ocenjena, pa je lahko predmet presoje tudi v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi."
