Novice Svet24

 Za investicije v vseh KS in MČ 550.000 evrov
V načrtu za KS Malečnik - Ruperče, tako na občini, gre za velik razkorak med željami in dejansko razpoložljivimi sredstvi za področje komunale v višini 164.000 evrov, 20.000 evrov pa je dodaten dohodek, vezan na vzdrževanje nekategoriziranih cest. Za investicije v ceste v občini je na voljo 550.000 evrov, medtem ko so povezani preko izvoljenih predstavnikov.

Krajevne skupnosti (KS) na območju Mestne občine Maribor (MOM) – vsaj večina – naj bi se v zadnjem času znašle v skoraj brezizhodnem položaju, saj iz proračuna dobivajo premalo denarja. To je za Svet24 potrdil predsednik KS Malečnik - Ruperče Jožef Škof in zadevo ponazoril na praktičnem primeru.

RAZOČARAN NAD ODNOSOM

»Te dni obeležujemo krajevni praznik, saj smo si letos uspeli priboriti nekaj več sredstev kot v zadnjih petih letih, ko smo z občine dobili 'signal', naj si za organizacijo poiščemo sponzorje. V kraju imamo 15 društev in lahko zatrdim, da smo ena bolj aktivnih KS. Pomanjkanje denarja se kaže tudi v tem, da sem v času županovanja Franca Kanglerja kot predsednik dosegel, da nam je po približno 30 letih uspelo odkupiti zemljišče za tukajšnjo pošto, kjer smo nameravali zgraditi tako imenovani center Malečnika. Zemljišče smo počistili, idejni projekt je bil izdelan, v tem času se je menjala oblast in zdaj vse stoji. Denar so nam naenkrat nekako odvzeli oziroma preusmerili,« razlaga Škof, ki je obiskal podžupanjo Melito Petelin in podžupana Zdravka Luketiča ter doživel nov šok.

»Izvedel sem, da bodo idejni načrt dali v revizijo, saj naj bi bil center za naš kraj prevelik. Vse skupaj se mi zdi precej smešno, ko pa smo imeli štiri sestanke, na katerih smo se dogovorili, da izberemo najnižjo in najcenejšo varianto. Sedanja mestna oblast pa nam je sporočila, da mestna občina ni spodobna izvesti tega projekta. Odnos občine do Malečnika, kjer živi skoraj 3000 prebivalcev, me je presenetil in razočaral,« je iskren Škof.

RAZMIŠLJA PONOČI

»Samo plačevanje glavarine in okoljskih dajatev naših krajanov mestni občini prinaša velike vsote denarja, Malečnik pa od tega nima popolnoma nič. S peščico sredstev lahko gramoziramo posamezne odseke cest, ki jih imamo v mestni občini poleg Brestrnice največ. Zamislite si človeka, ki že 60 let plačuje cestnino in se mora voziti po teh cestah, ki mu uničujejo avtomobil. Tukaj ni logike. Ko sem še bil v mestnem svetu, sem predlagal, da bi ceste asfaltirali. Župan se je takrat strinjal, a nisem dobil podpore v mestnem svetu,« pravi Škof in dodaja, da je že pred leti predlagal ustanovitev sosveta predsednikov KS in mestnih četrti (MČ), a spet naletel na zavrnitev. »Eden iz MČ Koroška vrata mi je rekel, da ne bi bilo primerno, če bi vodil takšen sosvet, ker prihajam iz opozicije, čeprav sem jim takoj dejal, da ne želim delitev, ampak iste cilje,« je pojasnil Škof.

ENO GOVORIJO, DRUGO NAREDIJO

Gabrijel Toplak

Po Škofovih besedah naj bi mu podžupan Luketič v enem od pogovorov celo dejal, da Malečniku glede na glavarino pripada 1,7 milijona evrov. »Če bi dobili polovico tega denarja, bi lahko veliko postorili. Od pristojnih pa sem dobil odgovor, da s tem denarjem tako ne bi znali dobro gospodariti. To se mi zdi žaljivo. Ko sem se kot član komisije za vikendaše vozil po Avstriji, nisem videl niti ene ceste, ki bi bila gramozirana,« poudarja Škof. Na sestanke z občinarji več ne hodi, dodaja, saj ni napredka. Ko so sprejemali proračun, so jih poklicali takrat, ko je bil sprejet za prvo branje. »To je absurd. Tako nočemo delati,« je prepričan Škof in nadaljuje, da bi s polovico zneska, ki jim ga je omenil Luketič, veliko postorili, krajani pa bi lahko bili ponosni. »V proračunu smo imeli obnovo ceste pri gasilskem domu, ki se dobesedno poseda, pa tudi preplastitev Trčovske ceste. Nič od tega nam ni uspelo,« je zaključil Škof.

14 MESTNIH ČETRTI IN 4 KRAJEVNE SKUPNOSTI

S težavami smo seznanili tudi MOM in iz službe za odnose z javnostmi sporočajo, da imajo 14 MČ in štiri KS, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, številu prebivalcev, legi in izzivih, ki iz tega izhajajo. »Načrtovanje investicij se prilagaja proračunskim zmožnostim, zato se načrtujejo sproti. Največ izzivov, ki jih opredelijo strokovne službe, sveti KS in MČ ter meščani, izhaja s področja komunale. Žal so sredstva za tovrstno področje omejena, dodaten strošek pa nam predstavlja izvajanje zakonsko obveznih nalog, ki jih moramo pokrivati tudi na račun komunale. Pri načrtovanju je treba uskladiti investicije v različne komunalne infrastrukture, ki so v lasti MOM, in komunalne infrastrukture, ki so v lasti države. Tako pride do razkoraka med predlogi MČ, KS in končnimi prioritetami, ki so zavedene v proračunu. Žal to velja za vse MČ in KS, saj je višina sredstev na posameznih postavkah preveč omejena, da bi lahko sledili tem predlogom, obenem pa je treba upoštevati izvajanje investicij, ki so usklajene z drugo infrastrukturo, so pogojene z plani podjetij, ki imajo komunalno infrastrukturo v najemu in sama določijo plane vzdrževanja, ali pa gre za odredbe inšpektorjev in predloge koncesionarjev, ki na podlagi pregledniških obvestil predlagajo nujne sanacije,« razložijo v občinski piar službi.

KAJ PRAVIJO SVETNIKI?

Lidija Divjak Mirnik iz opozicijske Liste za pravičnost in razvoj (LPR) je dejala, da bi mestne četrti morale imeti več pristojnosti, kot jih imajo zdaj. »Naše mnenje je tudi, da bi morale same mestne četrti odločati o tem, kaj se bo pri njih popravljalo (ceste ...) in katere projekte bodo izvedle. In temu se reče participatorni proračun. Naloga MOM pa je, da jih pri tem podpre in nameni zadostno količino denarja,« je pojasnila sogovornica in dodala: »Veseli smo, ker se je letos na predlog LPR v proračunu MOM končno našel denar za povračilo stroškov vsem četrtnim svetnikom, ki delajo za dobrobit vseh nas.«

Saša Pelko, vodja svetniške skupine Liste župana Andreja Fištravca: »Nikakor ne gre drugače kot se strinjati z ugotovitvijo, da mestna občina mestnim četrtim in krajevnim skupnostim namenja premalo, glede na to, kaj vse bi morali postoriti. Glavni razlogi za takšno stanje se ponujajo na dlani. Razkorak med stroški iz naslova zakonskih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati lokalne skupnosti (pri tem so še zlasti visoki pri mestnih občinah), in povprečnino, ki jo občine v skladu z zakonom o financiranju občin dobijo za financiranje izvajanja zakonsko zahtevanih nalog, znaša že preko 20 odstotkov. Takšno podfinanciranje in nižanje povprečnine, ob hkratnem ohranjanju vseh prenesenih nalog, ki so jih občine dolžne financirati oziroma izvajati, se poznata povsod, tudi pri financiranju mestnih četrti in krajevnih skupnostih.«