Češnjo tik ob Kandijskem mostu, ki je dajala tempo letnim časom mestnega jedra in vhod v mesto delala prijazen, so hladnokrvno požagali, ko je bila še polna zapeljivih sadežev. Kako lepo je bilo videti male in velike prebivalce mesta ter turiste, ki so roke stegovali po zrelih češnjah … Čustven zapis prve sosede je na družbenem omrežju sprožil kar nekaj burnih odzivov na račun mestne oblasti.
Iz županovega kabineta so pojasnili, da so ukrepali na zahtevo lastnikov sosednjega zemljišča: »Strokovne službe MO Novo mesto in koncesionar za oskrbovanje zelenih površin so zahtevi ugodili, saj so korenine drevesa tako načele oporni zid sosednje nepremičnine, da bi ta lahko vsak čas popustil, hkrati pa je nagibanje drevesa že ogrožalo sprehajališče in javni del dostopa do reke Krke.«
Gre za zemljišče tik Kandijskem mostu ob oziroma pod njim, kjer ni javnega sprehajališča, saj je obkroženo z zasebnimi zemljišči. Še več: pod mostom je nemalo smeti, ki jih občini ni uspelo pospraviti niti ob nedavnih čistilnih akcijah, obzidje mosta pa »krasi« vrsta kablov in napeljav, ki mestoma malomarno ležijo na zelenici.
Omenjena soseda zato ne razume, da pristojni ne najdejo volje in stanja v celoti ne sanirajo, ampak požagajo zgolj eno drevo. Somišljeniki pristavijo, da mesto tudi sicer slabo skrbi za »svoja pljuča«.
DREVESA NEPOGREŠLJIV DEL MESTNEGA OKOLJA
Lastnik soglasja Zavoda RS za varstvo narave ni potreboval, saj češnja ni imela naravovarstvenega statusa, čeprav je bila del mestnega jedra, ki je kulturni spomenik. »Vrednost drevesa znamo primerno ceniti žal šele tedaj, ko ga ni več. To potrjuje tudi dejstvo, da se ljudje pogosto obračajo na nas, ko so posegi na drevesih že izvedeni. V skladu z našimi pristojnostmi in znanjem jim sicer pomagamo s strokovnimi nasveti, čeprav je škodo na drevesih po navadi nemogoče popraviti, zato je dobrodošlo, da se pred tako namero posvetujejo s strokovno institucijo,« pravi vodja novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave Barbara Kink.
Podobno meni vodja novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) Mitja Simič: »Mestnemu zelenju posvečamo premalo pozornosti in se ga ne lotevamo dovolj sistematično in strokovno. Tu ne gre le za drevesa, ki jih lahko obravnavano kot sestavni del kulturne dediščine, ampak za širši spekter dreves in drugega zelenja, ki ni predmet varstva kulturne dediščine, vendar pripomore k boljši podobi mesta ter počutju njegovih prebivalcev in obiskovalcev.«
PODOBNO RAZBURILI KOSTANJI
Podobno burno so se pred časom Novomeščani odzvali na podiranje mogočnih kostanjev na terasi nekdanje restavracije Breg, ki jih je lastnik Ljubomir Murn posekal v soglasju z ZVKD. »Če kdo ne verjame, da je bil posek nujen, naj si pri nas ogleda požagane veje, ki so bile kar votle. Ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi katera padla na mimoidoče,« pravi in doda, da namerava izpolniti pogoj zavoda in drevesa nadomestiti, ko bodo odstranili še korenine in bo primeren tudi letni čas.
