V teh dneh bo minilo 25 let od slovenske osamosvojitve. V tem dolgem obdobju je politično prizorišče zapustila že večina politikov, ki so v tistem času polnili časopisne naslovnice in smo jih lahko videvali na TV-ekranih. Preverili smo, kaj so počeli takrat in kaj počnejo danes.
Bobo
"Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan." Te besede je Milana Kučana, ki jih je izrekel na dan osamosvojitve, bodo za vedno ostale zapisane v zgodovini Slovenije.
V tistem času je bila najpomembnejša funkcija združena na položaju predsednika predsedstva takrat še Socialistične republike Slovenije, ki jo je zasedal Milan Kučan.
Ta je bil pozneje še dvakrat izvoljen na položaj predsednika republike, in prav zato, ker so sklepali, da bo izvoljen na ta položaj, so mu močno omejili pristojnosti.
Velika rivala Pučnik in Kučan
Danes je Kučan upokojenec, na desnici pa mu še vedno pripisujejo izjemno moč vplivanja na dogodke iz ozadja. Na prvih predsedniških volitvah je sicer premagal velikega rivala Jožeta Pučnika, takrat vidnega nasprotnika Jugoslavije, ki pa je po mnenju nekaterih izgubil prav zato, ker je bil preveč napadalen. Skupaj s Kučanom je eno od najbolj prepoznavnih imen, ki jih Slovenci danes povezujejo z osamosvojitvijo. Pučnik je bil prvi predsednik današnje Janševe SDS. Po slabem rezultatu na volitvah ga je nasledil prav Janša. Danes že pokojni Pučnik se je nato umaknil iz politike, po njem pa je poimenovano naše največje letališče.
Janša eden redkih dejavnih
Še vedno voditelj SDS Janez Janša je eden od redkih, ki so se od tistega časa obdržali v politiki. V tem času je v javnosti veljal za »večnega voditelja opozicije«, saj mu je le dvakrat uspelo priti do položaja predsednika vlade, na večini volitev pa je ostal poražen. Janša je sicer zaslovel v aferi JBTZ, imenovani po njem, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Jugoslovanske oblasti so namreč aretirale omenjeno četverico, kot vzrok pa navedle odtujitev vojaških dokumentov. Sojenje je takrat na noge dvignilo vso Slovenijo, ki je množično protestirala v njihovo podporo.
Pozabljeni osamosvojitelji
V osamosvojitvenih zgodbah se večinoma omenja vedno iste akterje, pri tem pa pozablja, da brez podpore širokega kroga ljudi osamosvojitev nikakor ne bi bila mogoča. Številni ljudje, ki so imeli pomembne zasluge pri osamosvojitvi, so danes neupravičeno spregledani. Oglasil se nam je Boris Žunko (na fotografiji levo), ki je bil za časa osamosvojitve miličnik. »Ker nismo politično aktivni, privrženci strank in določenih društev, smo za naše zasluge prvega dne napada na Slovenijo – ničle,« je kritično dejal o tem, da se na nekatere, ki so prispevali svoj delež pri osamosvojitvi, povsem pozablja. »Štiriindvajset let smo bili tiho, medtem pa si nekateri pripenjajo ne vem kakšne medalje in zasluge,« je še povedal in poudaril, da jih niso povabili niti na lansko odkritje spominskega obeležja v Pesnici, kjer je bil skupaj še s štirimi pripadniki takratne milice (Avgustom Lahom, Mirkom Sičičem, Dragom Paulinom in Vojkom Mulecem) med tistimi, ki so preprečevali napredovanje tankovskih enot JNA, zaradi česar je bil sploh postavljen spomenik.
Bavčar na čelu odbora
V tistem času je bil 3. junija 1988 v njihovo podporo ustanovljen tudi odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar. S tem si je tudi sam nabral dovolj političnega kapitala, ki je tudi njemu omogočal prepoznavnost v javnosti in uspešno politično kariero, ki se je končala z njegovo izvolitvijo na čelo Istrabenza. V neuspeli tajkunski zgodbi, ki jo je prekinila kriza, je izgubil dobršen del priljubljenosti. Zaradi takratnega početja ga preganjajo organi pregona, uspešno pa se je izogibal tudi prestajanju zaporne kazni.
Kacin zaslovel z nastopi v času vojne
Predvsem v času osamosvojitvene vojne je bil kot minister za informiranje medijsko zelo izpostavljen tudi Jelko Kacin. Pozneje je kot član LDS opravljal številne funkcije, bil je tudi poslanec v evropskem parlamentu. Tega uspeha mu na zadnjih volitvah ni uspelo ponoviti, imel pa je dovolj političnega vpliva, da mu je uspelo priti do položaja vodje stalnega predstavništva RS pri Natu. Pred leti je javnost razburil z izjavo, da je tudi sam prekarec. Izraz namreč opisuje tiste, ki imajo uboge plače in negotovo prihodnostjo, kar za človeka, ki je v času izrekanja te izjave deloval kot poslanec s 6200 evri neto plače, ravno ne moremo reči.
Peterle prvi predsednik vlade
Še eden od voditeljev, ki je iz tistega časa ostal aktiven v politiki, je Lojze Peterle. Voditelj takratnih Slovenskih krščanskih demokratov, ki so znotraj Demosa presenetljivo osvojili večino glasov, kar mu je omogočilo, da je celo postal prvi predsednik slovenske vlade. Danes je Peterle član Nove Slovenije in v javnosti še vedno uživa ravno dovolj podpore, da je bil že trikrat izvoljen na dobro plačano in udobno funkcijo evropskega parlamentarca. V času osamosvojitve je bil poznan po tem, da je želel iz Slovenije narediti novo Švico. Zlobni jeziki mu očitajo, da je to uspelo samo njemu, ne pa tudi državi.
Drnovšek najdlje na čelu vlade
Ena od najpomembnejših oseb za časa osamosvojitve in tudi po njej je bil tudi Janez Drnovšek, ki je aprila 1989 po karieri v bančnem sektorju na volitvah leta 1989 presenetljivo premagal favoriziranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu takratne SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi njegov predsednik. V obdobju osamosvajanja je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom in vodstvom Jugoslavije ter Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1992 je postal prvi mož Liberalnih demokratov, še istega leta se je povzpel tudi na položaj predsednika slovenske vlade. To funkcijo je s krajšo prekinitvijo, ko je na sedež premierja leta 2000 za nekaj mesecev sedel Andrej Bajuk, opravljal vse do konca leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Več let je bolehal za rakom ledvic in leta 2008 za posledicami bolezni umrl.
Bučar kritična vest družbe
Še ena izmed takratnih vidnih osebnosti je danes že pokojna. France Bučar je v tistem času postal prvi predsednik skupščine, današnjega državnega zbora. Bučar se je kmalu umaknil iz političnega življenja, leta 1994 se je neuspešno potegoval za župana Ljubljane, z leti pa je postajal vse bolj kritičen do razvoja Slovenije in družbe na splošno. »Če analizirate dogajanje v sodobnem kapitalizmu, ugotavljate, da se skrivaj vračamo v nove stare vzorce totalitarizma,« je lani dejal Bučar. »Dobronamernost med ljudmi z elementi formiranega značaja je prvi pogoj za to, da se bodo v parlamentu pogovarjale avtonomne osebnosti, ne tisti, ki so izvrševalci vodij poslanskih skupin, ti pa so žrtve ali podkupljeni s strani različnih lobijev,« je takrat še kritično ocenjeval razvoj Slovenije.
Temna senca na osamosvojiteljih
Zaradi vseh dogodkov, ki so pozneje spremljali številne osamosvojitelje, je danes na njih mogoče gledati tudi veliko bolj negativno kot v tistih časih. Premnogi so bili vpleteni v številne korupcijske škandale, ki so pod vprašaj postavili njihove altruistične namene pri osamosvajanju. Svojim državljanom pa v tem času niso uspeli zagotoviti tistega, kar so jim govorili ob osamosvojitvi. Ne preseneča, da zato več kot polovica državljanov ocenjuje, da živijo slabše od časov pred osamosvojitvijo. Tudi ta premislek bomo v teh dneh morali narediti, da bodo v prihodnje tudi prikrajšani državljani lahko uživali sadove razvoja.
S procesom proti četverici v aferi JBTZ je postalo jasno, da bo Slovenija težko ostala v Jugoslaviji. Na fotografiji so Borštner, Zavrl, Tasič in Janša, ki so bili takrat aretirani.
