Konec julija bodo namreč odpustili še zadnje delavce. Leta 2012 se je za Tet pojavila luč na koncu tunela, a je vse skupaj zakockal direktor HSE Blaž Košorok.
Zgodovino začenjamo v začetku tega tisočletja, ko je Tet po padcu referenduma za Tet 4 in odločitvi o začetkih zapiralnih del v RTH prišel v situacijo, ko je bilo treba poiskati rešitev, kako naprej. Lokalna skupnost se je vseskozi nagibala k obnovi 125-megavatnega bloka v Tetu in odprtju rudnika Brnica. Ob tem so vzporedno aktivno gradili zgodbo o plinsko-parni elektrarni, v zvezi s katero je bilo leta 2009 celo podpisano pismo o nameri med HSE in EFT. Nizke cene električne energije in gospodarska kriza so naložbo onemogočile.
LASTNIKI BREZ POSLUHA
Po začetku krize so v Trbovljah vse moči usmerili v prenovo 125-megavatnega bloka, pri čemer so že pred tem, leta 2005, k temu bloku dogradili napravo za razžveplanje dimnih plinov, v naslednjih letih so obnovili pomemben del postrojenja Teta, z izjemo kotla, leta 2010 pa so investirali tudi pretovorno postajo s kapaciteto 500 t/h, ki naj bi omogočila uvoz premoga v prihodnosti. Žal politika in lastnik HSE za projekte tetovcev nikoli nista imela preveč posluha, v ključnem obdobju pa so se raje odločili za gradnjo bloka 6 v Šoštanju, Trbovlje pa so postajale vedno bolj obroben igralec na slovenskem energetskem trgu.
BURLAKOV BI REŠIL TET
Ko je že vse kazalo, da je usoda Teta zapečatena, se je v letu 2012 pojavil ruski multimilijonar Oleg Burlakov, ki je v srbski entiteti v BiH pridobil koncesijo za izkopavanje rjavega premoga v Lješljanih, Trbovlje pa so bile najbližja energetska lokacija za uporabo tega premoga. V naslednjih mesecih je Burlarkov preko svojih družb opravil skrbni pregled Termoelektrarne Trbovlje in tik pred nastopom mandata sedanjega direktorja HSE Blaža Košoroka na HSE poslal zavezujočo ponudbo za 81,33-odstotni delež HSE v Tetu v višini štiri milijone evrov. Kot je razvidno iz ponudbe, ki smo jo pridobili in jo hranimo v uredništvu, se je Burlakov ob tem zavezal še za investicijo v obnovo kotla v Tetu v višini 64 milijonov evrov in pristal na delitev dobička s HSE v letih 2016–2020. Ponudba vsebuje tudi zavezo o ohranitvi najmanj 125 delovnih mest v Tetu. Za podkrepitev svoje ponudbe je Buralkov priložil tudi pismo največje švicarske banke in ene največjih svetovnih bank UBS, ki je potrdila, da ima njegova družba dostop do več kot 800 milijonov dolarjev za nove naložbe.
Vsebina ponudbe za nakup Teta Burlakov je poslal zavezujočo ponudbo za 81,33-odstotni delež HSE v Tetu v višini štiri milijone evrov. Burlakov se je ob tem zavezal še za investicijo v obnovo kotla v Tetu v višini 64 milijonov evrov in pristal na delitev dobička s HSE v letih 2016–2020. Ponudba vsebuje tudi zavezo o ohranitvi najmanj 125 delovnih mest v Tetu.
KOŠOROK ODVRNIL BURLAKOVA
Zgodba se je zdela zaključena v dobrobit vseh akterjev in Burlakov je želel že s 1. 1. 2013 prevzeti Tet.A tu je nastopila nepredvidena težava, saj je novoimenovani direktor HSE Blaž Košorok prodajo ustavil z obrazložitvijo, da je cena prenizka in da bo za prodajo Teta pripravil mednarodni razpis, na katerem bo dosegel maksimalno ceno za zlata vredno energetsko lokacijo v Trbovljah. Ročna zavora s HSE je očitno močno ohladila tudi Burlakova, ki se je v naslednjih mesecih večkrat sestal s Košorokom. Kljub napovedim o mednarodnem razpisu za prodajo Teta ta nikoli ni bil izveden, verjetno tudi zato, ker je Burlakov jasno povedal, da se nanj ne bo prijavil. Po obdobju mnogih pogovorov z Burlakovom je Košorok v začetku leta 2014 (leto in pol po začetku mandata) imenoval komisijo za prodajo Teta, ki naj bi pripravila ponudbene pogoje potencialnemu kupcu. Čeprav so bili delavci Teta in lokalna skupnost izjemno naklonjeni prodaji Teta Burlakovu, pa se je zdelo, da se je v pogajanjih vedno znova našla nova ovira, ki je preprečila prodajo Teta. Po več kot dveletnih pogajanjih Košoroka z Burlakovim je prodaja Teta konec leta 2014 dokončno padla v vodo, s tem pa je bila zapečatena tudi usoda delavcev Teta.
TRBOVELJSKA SOCIALNA BOMBA
HSE je Tet v naslednjih mesecih poslal v likvidacijo, čeprav Tet ni imel sredstev za poplačilo svojih obveznosti. Likvidacijski upravitelj, ki ga je imenoval generalni direktor HSE, je v letu in pol prodal večino premoženja, ki ga je bilo mogoče prodati, ter na zavod za zaposlovanje napotil velik del zaposlenih v Tetu. Z 31. julijem poteče še pogodba za terciarno rezervo, ki jo Tet za zdaj še zagotavlja za slovenski energetski sistem. Po tem datumu bo službo verjetno izgubilo še preostalih 45 zaposlenih v Tetu.
STROŠKI RASTEJO, ODGOVARJA NE NIHČE
Dosedanji likvidacijski postopek je HSE povzročil že več 10 milijonov evrov stroškov, (zavožena) prodaja Burlakovu, ki bi HSE prihranila vse te stroške, je očitno že pozabljena. Zdaj je na vrsti še zadnji udarec za Tet – začetek stečajnega postopka, ki bo povzročil še več 10 milijonov evrov dodatnih stroškov razgradnje Teta. Kdo bo kriv za to, še ni povsem znano, znano pa je že, da za zavoženo prodajo ne bo nihče odgovarjal, še več, glavni strateg za iskanje rešitve za Tet Blaž Košorok si v naslednjih dneh od nadzornikov HSE obeta nov mandat za vodenje družbe.
