Letos bo za skrajševanje vrst na voljo več kot sedem milijonov evrov, prednost pa bodo imeli prvi specialistični pregledi in nujni pregledi.
Direktorji bolnišnic ne bodo mogli skrajševati čakalnih vrst, ker nimajo mehanizmov za plačevanje nadur. "To je ključen problem, to še vedno ni urejeno tako, da bi bili zdravniki zadovoljni," je dejal v. d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin.
Ministrica je v izjavi za medije ob robu sestanka, ki se ga je udeležil tudi premier Miro Cerar, dejala, da bodo vsi zavodi, ki so se vključili v pilotni projekt, tudi podali zahtevo za odobritev posebnega programa, ki ga bodo lahko izvajali zunaj rednega delovnega časa prek podjemnih pogodb. "Vsak zavod bo imel svojo pogodbo, vse bo sledljivo," je dodala.
Prav tako so zbranim direktorjem bolnišnic predstavili delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravstvenega inšpektorata, ki bo obiskovala javne zavode in jim pomagala ter svetovala, da bi čakajoči bolniki čim prej prišli na vrsto za pregled ali poseg ter da hkrati ne bi prišlo do preskakovanj vrst.
Verjetno bo tudi letos potreben aneks številka ena k splošnemu dogovoru, v katerem bodo po besedah ministrice primarno reševali vprašanje skrajševanja čakalnih dob.
Vpeljava eNapotnice in eNaročanja
Za skrajševanje čakalnih dob bo vlada v letos namenila skoraj 8 milijonov evrov. S tem denarjem bodo bolnišnice opravile dodatne koronografije, operacije hrbtenice, rame in dimeljske kile.
Po njenih besedah tudi intenzivno poteka vpeljava eNapotnice in eNaročanja, ki bosta prav tako pomembno prispevala k urejanju čakalnih vrst. Počasi se oblikuje tudi elektronski centralni register čakalnih dob, "kar pomeni, da bomo imeli na enem mestu elektronsko voden seznam in bo dolžina čakalnih dob po različnih krajih bolj pregledna".
Na seznamih tudi že umrli
Sicer pa je pilotni projekt skrajševanja čakalnih vrst, ki se je začel jeseni lani in se počasi končuje, pokazal, da se na čakalnih seznamih nahajajo osebe, ki bodisi niso zdravstveno sposobne priti na poseg ali pa o tem, ali bodo opravili poseg, še razmišljajo, je dejala Kolar Celarčeva. Na seznamih so tudi osebe, ki na poseg niso prišle, pa tega niso sporočile, na njih so tudi pokojne osebe, je dodala.
Ministrica je direktorjem danes tudi naložila, naj v roku dveh tednov na ministrstvo pošljejo podroben seznam s številom in opisom posegov, ki bi jih glede prostorske in kadrovske zmogljivosti lahko izvedli za krajšanje čakalnih vrst.
Veliko bolnišnic, predvsem ortopedskih, pa vodi čakalne sezname po določenih zdravnikih in so zaradi tega pri nekaterih daljše. "Te podatke se nato javi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, kjer pa upoštevajo povprečje in to seveda ni realni odsev dejanskega stanja," je dejala.
Tako bo sezname treba prečistiti. "To pomeni, da bo s sistemsko treba preiti na neko vmesno listo, kjer bo nekdo ponovno preverjal zdravstveno stanje oseb, ki se za poseg niso odločili," je pojasnila ministrica, ki ocenjuje, da bi s tem dobili veliko realnejše, krajše čakalne dobe.
