Hrvaški poslanci so danes z veliko večino odločili, da se bo parlament razpustil 15. julija. Takrat bo začel teči ustavni rok za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih bo razpisala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović. Pričakovati je, da se bodo hrvaški volivci na volišča odpravili v prvi polovici septembra.
Za razpustitev sabora je danes glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan. V osmem sklicu hrvaškega sabora, ki bo zabeležen kot tisti z najkrajšim mandatom, je 151 poslancev.
Na volišče jeseni
V kratki razpravi je sodelovalo le nekaj poslancev, večinoma tistih, ki ne morejo računati, da bodo zagotovo prišli v sabor na prihodnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Te bodo predvidoma 4. ali najkasneje 11. septembra.
Razpustitev osmega sklica hrvaškega sabora je v prejšnji petek zahtevalo več kot 80 poslancev. Dan prej je 125 poslancev izglasovalo nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću. Z odpoklicem premierja je padla tudi hrvaška vlada, ki je bila oblikovana januarja.
Hrvaška ustava določa, da mora predsednik države razpisati predčasne parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni od dneva razpustitve sabora. Z razpustitvijo sabora s 15. julijem se bodo izognili volitvam v času glavne turistične sezone.
Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je po petkovih posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih strank potrdila, da večina strank predlaga volitve v prvi polovici septembra.
Upoštevali tudi državljane
Povedala je, da bo pri odločitvi o datumu volitev upoštevala tudi mnenje več kot dveh tretjin hrvaških državljanov, ki so v javnomnenjskih raziskavah ocenili, da so čimprejšnje predčasne parlamentarne volitve najboljša rešitev za izhod iz politične krize v državi.
Predčasne parlamentarne volitev so tudi posledica nepremostljivih sporov v vrhu desnosredinske hrvaške vlade, ki od prejšnjega četrtka opravlja tekoče posle.
Sabor je po odločitvi o samorazpustitvi potrdil vrnitev poslanskega mandata predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku, ki je prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade.
Hrvaška bo letošnji dan državnosti 25. junija tako dočakala s parlamentom, ki se je samorazpustil, ter z vlado, ki opravlja tehnične posle.
