Zakon prenaša direktivo, ki vzpostavlja bančno unijo in na enoten način predpisuje, kako se rešujejo banke. Pristojni organ za reševanje bank bo Banka Slovenije. Določena so načela reševanja, in sicer bodo izgube banke prvi krili delničarji, nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki, kar se je že zgodilo v primeru sanacije bank leta 2013.
Zakon med drugim določa postopke zamenjave vodstva banke, omogoča sredstva v okviru sheme za financiranje reševanja, če jih v sistemu jamstva za vloge ne bo dovolj, ter ureja postopke in način prisilnega prenehanja banke, je povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin.
Predhodno licenciranje nadzornikov?
Novi ureditvi ni nihče oporekal, saj si nihče ne želi več sanacije sistema z davkoplačevalskim denarjem. V razpravi pa so se kresala mnenja o tem, ali naj se predhodno licencira tudi nadzornike bank, kot to velja za člane uprave. Ta razprava je ponovno dodobra oživela po t.i. fiasku z nadzorniki NLB, največje banke v državi.
SD si prizadeva, da bi za nadzornike veljalo to predhodno licenciranje. S predlogom takšnega dopolnila so že poskusili na matičnem odboru, a niso uspeli. Poskusili so tudi tokrat, a DZ njihovega predloga ni izglasoval. Večina je namreč menila, da je to, koga se imenuje v nadzorne svete družbe ali banke, stvar lastnika te družbe ali banke.
Prav tako z dopolniloma k predlogu zakona niso uspeli v SDS. Z njima so poskušali zvišati globe za banke in odgovorne osebe, saj so te po njihovem prepričanju nesorazmerne in prenizke, a jim to ni uspelo.
